Delavec se bo upokojil. Tudi v bodoče bi ga potrebovali. Zanima nas kakšne so možnosti v zvezi z zaposlitvijo upokojenca in:
– pod katerimi pogoji se lahko upokojenec, ki prejema pokojnino, pogodbeno zaposli ali pa zaposli za določen čas,
– kakšno pogodbo lahko z njim sklene delodajalec in koliko ur tedensko ali mesečno lahko dela,
– v katerih predpisih je urejena materija zaposlovanja upokojencev?
V zvezi z zaposlitvijo upokojencev, torej tistih, ki so izpolnili pogoje za starostno pokojnino oziroma so starostno upokojeni, obstaja več možnosti.
Delna upokojitev in ponovni vstop v zavarovanje
V primeru delne upokojitve lahko zavarovanec (delavec v delavnem razmerju, samostojni podjetnik, družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, in kmet) v skladu s 40. členom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2B) in 198. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki izpolnjuje pogoje za starostno ali predčasno pokojnino, pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega oziroma zavarovalnega časa, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. Delavec tako pri delni upokojitvi lahko ostane v delovnem razmerju s krajšim delovnim časom od polnega, vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko. To lahko stori tako, da ostane na istem delovnem mestu ali na drugem ustreznem delovnem mestu.
Po prenehanju uživanja delne pokojnine, lahko zavarovanec zahteva da se mu pokojnina vnovič odmeri ali da se mu ponovno prične izplačevati že izračunana in usklajena pokojnina oziroma da se mu prvotna pokojnina poveča glede na dejansko dopolnjeno zavarovalno dobo oziroma starost v času prejemanja delne pokojnine. Ob tem velja opozoriti, da uveljavitev pravice do delne pokojnine pomeni izgubo pravice do odmere starostne pokojnine po prejšnjem ZPIZ-1.
Tudi po upokojitvi je možno, da se delavec ponovno zaposli za krajši delovni čas, kar v bistvu pomeni ponovni vstop v obvezno zavarovanje. Tako možnost ima upokojenec, ki se odloči za vrnitev na delo in uživanje sorazmernega dela pokojnine. ZPIZ-2B v 116. členu namreč določa, da uživalec starostne, predčasne in vdovske pokojnine, ki na območju Republike Slovenije prične ponovno delati ali opravljati dejavnost v obsegu, ki ustreza sorazmernemu delu polnega delovnega/zavarovalnega časa vendar najmanj 2 uri dnevno ali 10 ur tedensko (delavci v delovnem razmerju) oziroma najmanj s četrtino polnega zavarovalnega časa (samostojni podjetnik, družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, in kmet), pridobi pravico do izplačila sorazmernega dela pokojnine. Opozoriti velja, da uživalec invalidske pokojnine, ki začne ponovno delati oz. opravljati dejavnost v obsegu, ki ima za posledico ponovno pridobitev lastnosti zavarovanca (delavec v delavnem razmerju, samostojni podjetnik, družbenik, ki je hkrati poslovodna oseba, in kmet), izgubi pravico do pokojnice z dnem vzpostavitve obveznosti zavarovanja.
Izplačevanje 20 % predčasne ali starostne pokojnine
Zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne ali predčasne pokojnine po ZPIZ-2 (ki je pričel veljati s 1. 1. 2013) oziroma pod določenimi pogoji po ZPIZ-1 in je obvezno vključen v obvezno zavarovanje s polnim delovnim/zavarovalnim časom, pa se seveda lahko odloči, da se ne upokoji. V tem primeru ima v skladu z 39.a členom ZPIZ-2B posebno spodbudo, in sicer od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve, pravico do mesečnega izplačila 20 % starostne ali predčasne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve. Del pokojnine se izplačuje do prenehanja obveznega zavarovanja s polnim delovnim oziroma zavarovalnim časom.
Opisano pravico pa lahko uveljavi tudi upokojenec, ki je že prejemnik starostne ali predčasne pokojnine, ki se je/se bo vključil v obvezno zavarovanje za polni delovni/zavarovalni čas. Del pokojnine se v tem primeru izplačuje v višini 20 % že uveljavljene pokojnine.
Izplačilo dela pokojnine ni več omejeno na dopolnitev starosti 65 let. Zavarovanec, ki izpolnjuje tako pogoje za upokojitev po ZPIZ-1 kot po ZPIZ-2 pa se lahko odloči, po katerem predpisu bo uveljavil izplačilo 20 % starostne ali predčasne pokojnine kot tudi, po katerem predpisu bo uveljavil pravico do pokojnine po prenehanju obveznega zavarovanja.
Začasno ali občasno delo upokojencev
V skladu z določbami 27.a do 27.g člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD), pa lahko vsi upokojenci opravljajo začasno ali občasno delo, z izjemo tistih, ki so prejemniki delne starostne ali predčasne pokojnine. Takšno delo opravljajo na podlagi Pogodbe o opravljanju začasnega ali občasnega dela, ki ima lahko tudi nekatere elemente delovnega razmerja, kot jih določa ZDR-1, in mora vsebovati naslednje sestavine (vzorec je dostopen na naši spletni strani):
– naziv, sedež, matična in davčna številka delodajalca,
– ime, priimek, rojstni datum, matična in davčna številka upravičenca,
– vrsta dela, ki se bo opravljalo kot začasno ali občasno delo,
– obdobje opravljanja začasnega ali občasnega dela,
– podatek o predvidenem številu ur začasnega ali občasnega dela,
– datum sklenitve pogodbe,
– urna postavka za opravljeno delo in
– predviden skupen znesek dohodka.
Upokojenci lahko na podlagi takšne pogodbe opravljajo vse vrste dela, ob morebitnem upoštevanju omejitev, ki jih določajo predpisi s področja, na katerem se delo opravlja. V času trajanja začasnega ali občasnega dela ni obveznosti po vključitvi v obvezno zavarovanje oziroma ni kakršnekoli prijave ali registracije.
Zakon pa v zvezi s predmetnim opravljanjem dela določa določene omejitve, in sicer lahko upokojenec opravlja tovrstno delo maksimalno 60 ur v koledarskem mesecu, urna postavka za leto 2018 mora biti minimalno 4,52 EUR, najvišji skupni dohodek v koledarskem letu 2018 pa lahko znaša 6.775,36 EUR. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenašati v naslednji mesec, lahko pa upokojenec opravlja delo pri več delodajalcih hkrati, vendar v skupnem seštevku ne sme preseči predpisane omejitve glede števila ur in višine dohodka. Delodajalec mora upokojencu izplačati dohodek, najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec (izjema v primeru, ko je opravljenih manj kot 10 ur in upokojenec nadaljuje z delom pri istem delodajalcu tudi v naslednjem mesecu).
Obveznost za delodajalce predstavlja tudi vodenje evidence prihoda in odhoda ter števila dejansko opravljenih ur začasnega ali občasnega dela, delodajalec pa je omejen tudi z mesečnim številom ur, ki jih pri njem lahko opravijo upokojenci (npr. pri delodajalcu, ki nima zaposlenih se lahko opravi max 60 ur takšnega dela, pri delodajalcu z 1-10 zaposlenim max 100 ur takšnega dela itd.), seveda ob hkratnem upoštevanju omejitev za posameznega upokojenca.
Delo na podlagi civilne pogodbe oziroma drugega pravnega razmerja
Pri omenjenem delu je potreba upoštevati različne omejitve. Ureditev za opravljanje različnih del lahko najdemo v Obligacijskem zakoniku, ki opredeljuje podjemno oziroma pogodbo o delu in tudi v predpisih, ki urejajo avtorske pogodbe. Tako Obligacijski zakonik v 619. členu določa, da se s podjemno pogodbo podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ali podobno, naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah pa v skladu s 5. členom določa avtorska dela, kot individualne intelektualne storitve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršen koli način izražene, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Opozoriti je potrebno, da je pri opravljanju dela upokojenca na podlagi zgoraj navedenih pogodb potrebno paziti na to, da tako delo ne bo imelo elementov delovnega razmerja, ki jih določa 4. člen Zakona o delovnih razmerjih. Za delovno razmerje se šteje razmerje, ki je prostovoljno in pomeni vključitev v organiziran delovni proces, ter v katerem se delo opravlja za plačilo, osebno, nepretrgoma in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca. Elemente delovnega razmerja ima lahko le civilna Pogodba o začasnem ali občasnem delu upokojencev, ki je opredeljena v predhodnem poglavju.
Ker so upokojenci že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, bo moral izplačevalec v takšnem primeru plačevati le prispevek delodajalca po stopnji 8,85 % od zneska izplačila za zavarovanje za primer invalidnosti ali smrti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Kratkotrajno delo
Gre za brezplačno opravljanje dela v mikrodružbi ali zavodu z najmanj enim in največ 10 zaposlenimi ali pri samostojnem podjetniku z največ 10 zaposlenimi po 17. členu Zakona o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), kar pa za vas verjetno ni relevantno.
Tovrstno delo lahko opravljajo le osebe, ki so v določenem sorodstvenem razmerju, do podjetnika/lastnika družbe, in sicer: zakonec/izvenzakonski partner/partner v registrirani istospolni skupnosti, oče/mama ter očim/mačeha, sin/hči, tast/tašča, pastorek/pastorka. Tovrstno delo lahko ob izpolnjevanju sorodstvenega pogoja opravlja vsak, tudi če je v delovnem razmerju, tujec, brezposelna oseba (prijavljena na ZRSZ, tudi če prejema denarno nadomestilo) ali upokojenec. Ne smejo pa ga opravljati bratje/sestre, vnuki, svak/svakinja, družbenik družbe, direktor/prokurist družbe.
Delo se lahko opravlja največ 40 ur mesečno (časovne omejitve ni), delodajalec pa mora voditi evidenco o opravljenem kratkotrajnem delu, ki jo dnevno podpišeta delodajalec in upokojenec. Upokojenci, ki opravljajo kratkotrajno delo, nimajo obveznosti vključitve v obvezno zavarovanje, prav tako tovrstnega dela ni potrebno priglasiti pri upravni enoti.
Ker so upokojenci že obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovani, bo moral izplačevalec v takšnem primeru plačevati le prispevek delodajalca za poškodbe pri delu in poklicne bolezni v višini 4,86 EUR (znesek se letno usklajuje).
Osebno dopolnilno delo
Tudi ta oblika za vas verjetno ni relevantna, gre pa za to, da upokojenec brezplačno ali ob plačilu opravlja delo v skladu z Zakonom o preprečevanja dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1). Ta zakon določa dejavnosti, ki se ne štejejo za delo oziroma zaposlovanje na črno, tako v skladu z 12. členom lahko upokojenec, tako kot tudi drug posameznik opravlja osebno dopolnilno delo. Za tako delo gre, kadar posameznik osebno (sam) opravlja dela pomoči v gospodinjstvu in njim podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča, ter opravlja druga manjša dela pod pogojem, da posebni predpisi ne določajo drugače. Za osebno dopolnilno delo gre tudi, kadar posameznik sam izdeluje izdelke domače in umetnostne obrti v skladu z zakonom, ki ureja obrtno dejavnost, druge izdelke, ki se izdelujejo na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih in jih prodaja, pod pogojem, da so ta dela določena v podzakonskem aktu.
