Kako se odmerja letni dopust po Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo in v čem se razlikuje od Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci?
Vsi delodajalci so dolžni najkasneje do 31. marca, skladno z Zakonom o delovnih razmerjih, delavce pisno obvestiti o odmeri letnega dopusta za tekoče koledarsko leto.
Dopust mora biti odmerjen skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR), veljavno kolektivno pogodbo, splošnim aktom delodajalca in pogodbo o zaposlitvi.
Obrtniki in podjetniki bodo letos prvič odmerjali letni dopust po Kolektivni pogodbi za obrt in podjetništvo (v nadaljevanju: KPOP), ki velja od 2. avgusta 2008 in prinaša kar nekaj sprememb glede na prejšnjo Kolektivno pogodbo med delavci in zasebnimi delodajalci (v nadaljevanju: stara KP), ki je z uveljavitvijo KPOP prenehala veljati.
Pri odmeri je potrebno upoštevati določbe ZDR, ki določa, da ima delavec pravico do letnega dopusta v posameznem koledarskem letu, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega. Minimalno število dni letnega dopusta delavca je odvisno od razporeditve delovnih dni v tednu za posameznega
delavca. Tako KPOP glede na trajanje delavcevega delovnega tedna določa dolžino “osnovnega ” letnega dopusta in sicer:
– 16 delovnih dni, če dela 4 dni na teden,
– 20 delovnih dni, če dela 5 dni na teden,
– 24 delovnih dni, če dela 6 dni na teden.
Stara KP je določala osnovni letni dopust v višini 18 dni.
Na osnovni letni dopust ZDR določa še dodatne dneve:
-starejši delavec, invalid, delavec z najmanj 60% telesno okvaro in delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, ima pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta,
-delavec, ki ima otroke, za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti, ima pravico do enega dodatnega dneva letnega dopusta, ter
-delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti, ima pravico do letnega dopusta, povečanega za sedem delovnih dni.
Daljše trajanje letnega dopusta, kot je določeno v ZDR, se lahko določi s kolektivno pogodbo in tako KPOP daje pravico do dodatnih dni dopusta v sledečih primerih:
– starejši delavec – 3 dni,
– delavec invalid – 3 dni,
– delavec z najmanj 60% telesno okvaro – 3 dni,
– delavec, ki neguje in varuje otroka s telesno ali duševno prizadetostjo – 3 dni,
– delavec, mlajši od 18 let – 7 dni,
– nočni delavec – 1 dan,
– delavec za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti – 1 dan,
– če je organizirano delo ob nedeljah, 15 ali več nedelj na leto, pripada delavcu dodatno 1 dan letnega dopusta,
– če delavec večino delovnega časa opravlja delo, ki je posebno težko, naporno ali zdravju škodljivo ter kot tako opredeljeno v Izjavi o varnosti, mu pripada dodatno najmanj 1 dan letnega dopusta,
– če delavec dela v deljenem delovnem času in prekinitev traja dve uri ali več, mu pripada dodatno 1 dan letnega dopusta,
– na osnovi zahtevnosti dela, delavcu pripadajo dodatni dnevi dopusta:
– za delo III., IV. In V. stopnje zahtevnosti 1 dan,
– za delo VI. In VII. stopnje zahtevnosti 2 dni,
– glede na trajanje zaposlitve pri zadnjem delodajalcu:
– od 1 do 5 let 1 dan,
– od 5 do 10 let 2 dni,
– od 10 do 15 let 3 dni,
– od 15 do 20 let 4 dni,
– nad 20 let 5 dni.
Daljše trajanje letnega dopusta se lahko določi tudi s splošnim aktom delodajalca ali pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalci morate biti pozorni pri odmerjanju letnega dopusta za leto 2009 na novosti v KPOP in ne odmerjati kot doslej, kot je določala stara KP. Za primerjavo navajamo še staro ureditev:
poleg 18 dni letnega dopusta , še naslednje število dni letnega dopusta:
a) delavcu, ki opravlja delo na delovnem mestu, ki je posebno težko, naporno in zdravju škodljivo ter na katerem je podana povečana nevarnost poškodb ali poklicnih bolezni, pripada še do pet dni letnega dopusta;
b) na osnovi delovnih uspehov pripada delavcu po en dan letnega dopusta za vsakih 10% prekoračitev pričakovanih delovnih rezultatov (norma, standardi, akordi), pri čemer se upošteva povprečen delovni uspeh iz preteklega koledarskega leta ali za krajše obdobje, če delavec ni bil zaposlen pri delodajalcu v prejšnjem koledarskem letu;
c) na osnovi zahtevnosti dela:
– za delo 3. stopnje zahtevnosti 1 dan
– za delo 4. in 5. stopnje zahtevnosti 2 dni
– za delo 6. stopnje zahtevnosti 3 dni
– za delo 7/1 stopnje zahtevnosti 4 dni
– za delo 7/2 stopnje zahtevnosti 5 dni
č) na osnovi dopolnjene pokojninske dobe v koledarskem letu, v katerem delavec izrabi letni dopust:
– od 1 do 5 let pokojninske dobe 2 dni
– od 5 do 10 let pokojninske dobe 4 dni
– od 10 do 15 let pokojninske dobe 6 dni
– od 15 do 20 let pokojninske dobe 8 dni
– nad 20 let pokojninske dobe 10 dni
d) na osnovi socialnih razmer:
– materi za vsakega predšolskega otroka 2 dni
– delavki oziroma delavcu samohranilcu za vsakega otroka 1 dan
e) na osnovi zdravstvenih razmer:
– invalidu II. oziroma III. kategorije invalidnosti ter delavcu z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni
– delavcem, ki negujejo ali varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo 3 dni
– delavcu oziroma delavki, ki dopolni 50 let starosti se za vsaki 2 leti nad 50. letom starosti poveča letni dopust za 1 dan
3. Mladoletnemu delavcu, ki še ni dopolnil 18 let starosti, pripada poleg letnega dopusta še za sedem dni povečan dopust.
4. V letni dopust se ne vštevajo proste sobote ali drugi prosti dnevi v tednu, ko delavec ne bi delal.
5. Dolžina letnega dopusta ne more presegati 30 delovnih dni v koledarskem letu. Ne glede na to pripada delavcem
nad 30 dni letnega dopusta v primerih:
-invalidu II. oziroma III. kategorije invalidnosti ter delavcu z najmanj 60% telesno okvaro 3 dni
– delavcem, ki negujejo ali varujejo težje telesno ali zmerno, težje ali težko duševno prizadeto osebo 3 dni
– delavcu oziroma delavki, ki dopolni 50 let starosti se za vsaki 2 leti nad 50. letom starosti poveča letni dopust za 1 dan
Po simulacijah, ki so jih naredili nekateri naši člani se bo dolžina dopusta pi nekaterih delavcih skrajšala in le v redkih primerih malo podaljšala.
Pri odmeri je torej potrebno upoštevati:
-Zakon o delovnih razmerjih,
-veljavno kolektivno pogodbo,
-eventuelen splošen akt delodajalca in
-pogodbo o zaposlitvi.
