Član, obrtnik sprašuje kdaj in kako lahko nekdo dela pri njem po podjemni pogodbi in na kaj je potrebno biti pri sklepanju podjemne pogodbe pozoren?
Obrtniki in podjetniki se mnogokrat soočajo s situacijo, ko povečan obseg dela narekuje potrebo po novem delavcu. Pri tem se včasih pojavi dilema ali delavca zaposliti na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ali z njim skleniti podjemno pogodbo oziroma kakšno drugo pogodbo civilnega prava.
Dilema: Podjemna pogodba ali pogodba o zaposlitvi?
Podjemna pogodba (pogodba o delu) je pogodba civilnega prava in je definirana v Obligacijskem zakoniku v členih 619 do 648. Sklene se med dvema strankama: naročnikom in podjemnikom (ni nujna pisna oblika). Podjemnik se zaveže, da bo za naročnika opravil določeno delo, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno delo ali umsko delo, naročnik pa mu je za to dolžan plačati dogovorjeno plačilo.
Značilnosti podjemne pogodbe:
• odplačnost
• podjemnik samostojno organizira delo in je odgovoren za rezultat
• delo lahko opraviti tudi druga oseba
• med naročnikom in podjemnikom ni podrejenosti
Pogodbo o zaposlitvi ureja Zakon o delovnih razmerjih. Z njo se ena stranka (delavec) zaveže, da bo opravljala praviloma podrobneje določeno nesamostojno delo, druga stranka (delodajalec) pa se zaveže to dejavnost plačati.
Značilnosti pogodbe o zaposlitvi, s katero se sklene delovno razmerje:
• odplačnost pogodbe,
• osebno opravljanje dela,
• nepretrgano opravljanje dela
• da se med delavcem in delodajalcem vzpostavi vez podrejenosti (po navodilih in pod nadzorom delodajalca).
Elementi pogodbe o zaposlitvi so bistveni pri presoji, ali bomo morali skleniti pogodbo o zaposlitvi, ali se bo delo lahko opravljalo po pogodbi civilnega prava. Delavec ne sme opravljati dela po podjemni pogodbi, če obstajajo elementi delovnega razmerja in če delavec izpolnjuje predpisane pogoje za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Sklepanje pogodb civilnega prava (podjemna pogodba) v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih se obravnava kot prekršek. V primeru spora o obstoju delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem se domneva, da delovno razmerje obstaja, če obstajajo elementi delovnega razmerja (za delovno razmerje gre, če je delo sistematizirano kot delovno mesto, če se delo opravlja v delovnem času, ki ga določi delodajalec, če je delo kontinuirano in če se po navodilih lahko primerja z ostalimi delovnimi mesti pri delodajalcu), ne glede na to, ali je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi ali ne. V takem primeru lahko delavec zahteva od delodajalca, da mu izroči pisno pogodbo o zaposlitvi.
