V katerih primerih je delodajalec upravičen do refundacije nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme ZZZS ?

Kakšna je osnova in višina nadomestila plače delavcu?

Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela imajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju osebe, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so hkrati poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, kmetje oz. druge osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, če so zavarovani za to pravico, vrhunski športniki in šahisti (če niso zavarovani iz drugega naslova), pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe (če jim je bila priznana pravica do denarnega nadomestila še pred uveljavitvijo spremembe ZUJF z dnem 31. 5. 2012).

Te osebe imajo pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije od prvega delovnega dne zadržanosti od dela zaradi presaditve živega tkiva in organov v korist druge osebe, posledic dajanja krvi, nege ožjega družinskega člana, izolacije in spremstva, ki ju odredi osebni zdravnik, zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, nastale pri izvajanju aktivnosti iz 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter v primerih darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri.

V primeru začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, ali zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu pa imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme delodajalca od prvega delovnega dne zadržanosti od dela, v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa od 31. delovnega dne zadržanosti od dela, razen v primerih, ko gre za bolezen ali poškodbo, ki ni povezana z delom potem, ko je bilo za posamezno odsotnost z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, izplačano nadomestilo v breme istega delodajalca v koledarskem letu za 120 delovnih dni. V tem primeru imajo zavarovanci pravico do nadomestila plače v breme zdravstvenega zavarovanja od prvega delovnega dne začasne nezmožnosti za delo.

V primeru tako imenovanega recidiva, to je v primeru, da gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot 10 delovnih dni, gre nadomestilo plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od prekinitve dalje.

Pravica do nadomestila plače od 121. delovnega dne dalje, v primeru recidiva in v primeru darovanja krvi na dan, ko prostovoljno darujejo kri, pripada samo zavarovancem, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi v skladu z zakonom o delovnih razmerjih.

Osnova za nadomestilo je praviloma zavarovančeva povprečna mesečna plača in nadomestila, ki so bila izplačana v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela oziroma povprečna osnova za plačilo prispevkov v koledarskem letu pred letom, v katerem je nastala začasna zadržanost od dela.

Višina nadomestila plače je odvisna od osnove za nadomestilo, vzroka in trajanja začasne zadržanosti od dela ter načina valorizacije. Nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače in ne višje od plače, ki bi jo zavarovanec prejel, če bi delal.

Višina nadomestila je razvidna iz spodnje tabele, objavljene na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije:

Za vojaške invalide in civilne invalide vojne znaša nadomestilo plače za prvih 90 dni zadržanosti 90 % osnove v vseh primerih zadržanosti od dela, razen v primeru zadržanosti od dela zaradi poklicne bolezni, poškodbe pri del in nege ožjega družinskega člana, ko nadomestilo znaša 100 % osnove. Po preteku 90 dni zadržanosti od dela pa znaša nadomestilo plače za vojaške invalide in civilne invalide vojne 100 % osnove v vseh primerih zadržanosti.

V osnovo za nadomestilo se štejejo vsi dodatki, ki so sestavni del plače in od katerih je plačan prispevek za zdravstveno zavarovanje. Pri osnovi se upoštevajo tudi vsa druga nadomestila, ki so jih v letu, za katero se ugotavlja osnova, prejemali zavarovanci iz naslova delovnega razmerja, torej tudi nadomestila za brezposelnost, starševska nadomestila in nadomestila izplačana v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, razen nadomestil, ki gredo v breme pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

V osnovo za izračun nadomestila se ne štejejo honorarji in nagrade za pogodbeno delo ter nagrade za dolgoletno delo, prejemki, ki pomenijo povračila stroškov (dnevnice, potni stroški, terenski dodatek, dodatek za ločeno življenje), regres za letni dopust, jubilejna nagrada, odpravnina ob upokojitvi, solidarnostna pomoč, bonitete, prejemki v naravi, ki niso sestavni del plače in od njih niso bili plačani prispevki, poračuni plač v tekočem letu za obdobje, iz katerega je osnova.