28. marec 2014, Radenci, Hotel Radin – XV. Posvet delodajalcev
28. marec 2014, Radenci, Hotel Radin – XV. Posvet delodajalcev
Drugi dan tradicionalnega XV. Posveta delodajalcev je potekal v hotelu Radin (Zdravilišče Radenci) in je bil organiziran v sklopu projekta DialogeS. »ZDOPS in SOPS skupaj v socialnem dialogu do predlogov izvedbenih rešitev na področju pogojev dela in zaposlovanja v obrti in podjetništvu.«
Posvet se je pričel z uvodnim pozdravnim nagovorom predsednikov organizacij partnerjev v projektu. Prvi je udeležence prisrčno pozdravil predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije g. Milan Škapin,. V uvodnem nagovoru je bil kritičen do gospodarskega in splošnega položaja v Republiki Sloveniji, predvsem položaja obrtnikov in podjetnikov. Ostro se je opredelil tudi nepremičninskemu davku, ki bo kot je zastavljen negativno vplival na položaj gospodarskih subjektov.
Zavzel se je za delujočo pravno državo, učinkovito javno upravo, ter učinkovito ter odgovorno porabo proračunskih sredstev. Poudaril je tudi, da je nujna takojšnja reforma zdravstvenega sistema, reforma javnega sektorja in posegi v njihove pravice in izdatke saj se je obseg realnega gospodarstva močno zmanjšal in realni sektor teh izdatkov več ne zmore.
Opozoril je tudi na nestimulativen davčni sistem in visoke stroške dela, ki odganja potencialne tuje vlagatelje.
Sledil je pozdravni nagovor predsednika Sindikata obrti in podjetništva Slovenije, g. Petra Jančarja. V uvodnem pozdravu je spomnil na dejstvo, da je Sindikat obrti in podjetništva neprekinjeno delujoč v obrti in podjetništvu Slovenije že 64. let. Spomnil je tudi, da je prav Kolektivna pogodba obrti, sklenjena leta 1971, bila tudi prva kolektivna pogodba na območju prejšnje skupne države, in je kot takšna bila in ostala osnova vseh kasneje nastalih kolektivnih pogodb, tako v zasebnem kot tudi javnem sektorju.
Poudaril je, da so posveti kot je ta – ali pa prav takšni, s skrbno izbranimi in aktualnimi vsebinami, lahko prinesejo nov zagon, nove usmeritve, za večjo stabilnost in uspešnejši razvoj obrtništva in malega podjetništva. Poudaril je, da je sodelovanje SOPS in ZDOPS prežeto z zanesljivostjo in verodostojnostjo kar se odraža v uravnoteženosti zastopanja delodajalskih in delavskih interesov v obrtništvu in podjetništvu.
Z obema kolektivnima pogodbama so urejena delovna razmerja za preko 135.000 zaposlenih v mikro, malih in srednjih podjetjih. Pričujoča dejstva zrcalijo dolgo in bogato tradicijo socialnega partnerstva in sklepanja kolektivnih pogodb, saj ima Sindikat obrti in podjetništva Slovenije, skupaj z obema obrtniškima delodajalskima organizacijama še iz časa prejšnje skupne države, prav na teh področjih najdaljši staž.
Na kratko se je dotaknil še projekta DialogeS in podal sledeče ugotovitve:
- projekt je ciljno zelo kvalitetno zastavljen, saj v izvajanju zajema širok krog podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev,
- vključuje različne domače institucije kot tudi institucije drugih držav,
in kar je verjetno najpomembnejše,
- nabor tematskih sklopov je povsem v kontekstu družbeno-razvojnih potreb, saj v ospredje postavlja :
- Nadaljnjo krepitev socialnega dialoga
- Izdelavo podlag in pripravo predlogov rešitev za izboljšanje pogojev dela, ukrepov aktivne politike zaposlovanja in vseživljenjskega učenja, s posebnim poudarkom na potrebah obrti in podjetništva
- Priprava predlogov za boljšo ureditev delovnega okolja in organizacije dela, krepitev medgeneracijskega sodelovanja, usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja in maksimalno možno ureditev učinkovitega, mirnega reševanja individualnih in kolektivnih delovnih sporov.
Sledil kratek pozdravni nagovor predsednika državnega sveta, g. Bervarja, ki je poudaril pomembnost mikro in malih podjetij pri nas in spomnil, da so prav mikro in mala podjetja ustvarjajo 75 % delovnih mest v Evropi. Izrazil je pričakovanje, da mora prav zakonodajna oblast ustvariti normativne pogoje za gospodarsko rast , kritičen pa je bil tudi do izobraževalnega sistema, ki ni odraz realnih potreb trga dela.
Prva predstavitev je bila izvedena s strani mag. Vlaste Stojak, ki je predstavila novosti in ukrepe Zavoda RS za zaposlovanje za male delodajalce. Poudarila je, da so največji potencial pri zaposlovanju prav mikro, mala in srednja podjetja, kar se kaže tudi v času krize. Predstavila je pisarno za delodajalce, ki je novost v aktivnostih zavoda in kaže na usmeritev dela zavoda k delodajalcem. Pisarna za delodajalce delodajalcem omogoča pomoč pri objavi prostega delovnega mesta, strokovni izbor primernih in motiviranih kadrov, prostor za izvedbo razgovorov, informiranje o aktualnih spodbudah za zaposlovanje in usposabljanje, pomoč pri izpolnjevanju vlog in obrazcev in pravno pomoč.
Storitve ZRSZ so dostopne na :
- Uradih za delo – svetovalci za delodajalce
- eStoritve za delodajalce www.ess.gov.si
- Kontaktni center, 080 20 55 ( brezplačna številka )
Mag. Vlasta Stojak je nato predstavila posamezne ukrepe in javna povabila v okviru Aktivne politike zaposlovanja. Predstavila je Usposabljanje na delovnem mestu, »Zaposli me plus« ter »Jamstva za mlade«.
Sledila je predstavitev generalnega direktorja Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela z MDDSZ,www.ess.gov.si, ki je predstavil izzive na trgu dela v letu 2014. Opozoril je na dejstvo, da se Slovenija kot tudi Evropa sooča z izzivi starajočega se prebivalstva… Strukturne spremembe, na področju katerih bodo potrebne dodatne reforme (in ki so hkrati steber moderne socialne države) so, pokojninski sistem, sistem socialnih transferjev ter trg dela.
G. Aljuš Pertinač, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je predstavil nove izobraževalne modele. Ob poudarjanju pomembnosti vloge izobraževanja je sledil niz predlogov ukrepov visokošolskega izobraževanja. Izpostavil je krepitev profesionalnega kapitala strokovnih delavcev, učinkovitejše vodenje izobraževalnih organizacij s spremljanjem kakovosti izobraževalnega sistema, povečanje mobilnosti znanja, strokovnih delavcev in študentov med izobraževalnimi institucijami in širšega družbenega okolja…Prav tako je potrebe prenos znanja s spodbujanjem vlaganj v trikotnik znanja – izobraževanje – znanje – inovacije. Predstavil je tudi možnost »Vajeništva kot nekakšno alternativo dualnega sistema.
Sledila je predstavitev g.Dare Stojana, ki je kot predstavnik delodajalcev član Evropskega ekonomsko socialnega odbora EESO. Predstavil je pogled Evropskega ekonomsko socialnega odbora na nove načine izobraževanja ter na kratko predstavil delovanje EESO. Poudarek je bil predvsem na tehnološko-tehničnih zahtevah v gospodarstvu in predvsem izobraževanju. G. Stojan je v svoji predstavitvi izrazil iskreno začudenje nad polžjo hitrostjo uvajanja in sprejemanja za slovenski prostor »novitet sicer pa Evropske ustaljene in že utečene prakse…Slovenija mora iti korak s časom. Kar pomeni omogočanje tehnoloških rešitev na vseh področjih, od zagotavljanja e-izobraževanja, e-kulture, itd.
V drugem delu posveta je sledila predstavitev mag. Petra Wedeniga, namestnika direktorja Zavoda za zaposlovanje Koroška (AMS Koroška), ki je predstavil projekcijo in planiranje potreb na trgu dela v Avstriji in na avstrijskem Koroškem, ukrepe aktivne politike zaposlovanja in načine sodelovanja z delodajalci.
Predstavitev »Metodologije projekcije potreb na trgu dela pri malih in srednje velikih podjetjih v sektorju obrti in podjetništva ter primer modela projekcije potreb na primeru avto-serviserja , ki jo je v sklopu projekta DialogeS pripravil zunanji sodelavec projekta Združenje za razvoj znanja je izvedel g. Janez Dekleva. Opozoril je na izzive na tem področju, saj ni več obvezne prijave potreb po delavcih na ZRSZ, problematično je tudi, da ni več sistemskega financiranja in spremljanja potreb trga dela ZRSZ, CPI, Javni sklad za razvoj kadrov, ZZZS. Ukrepi, ki se deloma že izvajajo, deloma se še bodo so, urejeno financiranje, komunikacijski krog med delodajalci, ZRSZ in ZZZS, odprtje kataloga programov izobraževanja in usposabljanja ter kataloga zunanjih izvajalcev, sistem dodatnih kvalifikacij, sodelovanje med delodajalci – šole / MIC …
Sledili so krajši zaključki posveta z ugotovitvijo vseh prisotnih, da so take oblike srečanj in izmenjav mnenj zelo potrebne in veliko pripomorejo k boljšem socialnem dialogu in posledično k konkurenčnejšem gospodarstvu.