Delavcu z zdravstvenimi težavami bi odpovedali pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov:

• ali je to sploh mogoče, glede na njegove zdravstvene težave,
• ali delavcu pripada odpravnina – koliko znaša in kakšen mora biti datum izplačila,
• delodajalca zavezuje Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP).

Zdravstvene težave niso in ne morejo biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz kakršnegakoli razloga. Seveda pa, v kolikor dejansko obstaja poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi določenemu delavcu, potem njegove zdravstvene težave niso ovira za tovrstno odpoved.

Poslovni razlog je v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) opredeljen kot prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca.

V kolikor torej pri delodajalcu obstaja poslovni razlog – npr. prenehanje potrebe po opravljanju dela na delovnem mestu, na katerem je zaposlen delavec, zaradi česar bo delodajalec delovno mesto ukinil, pa ta ukinitev ni povezana z zdravstvenim stanjem delavca – potem je odpoved zakonita, ne glede na morebitne zdravstvene težave ali bolniški stalež delavca.

Opozoriti pa velja na določbo 116. člena ZDR-1, v skladu s katero bo delavcu, ki mu je bila iz poslovnega razloga odpovedana pogodba o zaposlitvi in bo ob poteku odpovednega roka v bolniškem staležu, delovno razmerje prenehalo šele z dnem, ko se bo delavec vrnil na delo oz. bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom 6 mesecev po izteku odpovednega roka. Če bo torej v konkretnem primeru ob poteku odpovednega roka delavec na bolniški, mu delovno razmerje še ne bo prenehalo, ampak bo lahko trajalo še največ 6 mesecev oz. do dejanskega zaključka bolniške v okviru teh 6 mesecev.

Delodajalec, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, mu je dolžan izplačati odpravnino, v skladu s 108. členom ZDR-1. KPOP se glede pravice do odpravnine sklicuje na ZDR-1 in drugih določb v zvezi z višino odpravnine nima.
Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel oz. bi jo prejel delavec, če bi delal, v zadnjih 3 mesecih pred odpovedjo. Odpravnina pripada v višini:

• 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot eno leto do 10 let,
• 1/4 osnove za vsako leta dela pri delodajalca, če je pri njem zaposlen več kot 10 let do 20 let,
• 1/3 osnove za vsako leto dela delodajalcu, če je pri njem zaposlen več kot 20 let.

Višina odpravnine ne sme presegati 10 kratnika osnove.
ZDR-1 sicer določa, da se odpravnina izplača ob prenehanju delovnega razmerja, to je zadnji dan zaposlitve, vendar pa KPOP, ki zavezuje delodajalca, datum izplačila ureja drugače oz. za delodajalca ugodneje. V konkretnem primeru bo torej delodajalec, v skladu z 68. členom KPOP, delavcu odpravnino lahko izplačal ob zadnji plači, najkasneje do 18. dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je delavcu prenehalo delovno razmerje.