Delavec se je poškodoval pri opravljanju dopolnilnega dela. Ali je tudi pri prvem delodajalcu, kjer dela polni delovni čas, upravičen do nadomestila plače v višini 100 % osnove za primeru poškodbe pri delu?

V konkretnem primeru ima delavec sklenjeni dve pogodbi o zaposlitvi oziroma ima dva delodajalca, in sicer pri prvem ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas 40 ur na teden, z drugim pa pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas 8 ur na teden oz. za dopolnilno delo po 147. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Delavec se je poškodoval pri delu pri delodajalcu, pri katerem opravlja delo 8 ur na teden, zdravnik pa je tudi na bolniškem listu za delodajalca, pri katerem opravlja delo 40 ur na teden, kot razlog zadržanosti navedel »poškodba pri delu«.

Za namenom ugotoviti, ali je takšna odločitev osebnega zdravnika delavca pravilna, smo za mnenje povprašali Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki je odgovorilo pritrdilno. V nadaljevanju sledi odgovor zavoda v celoti.

»Uvodoma povzemamo, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju: ZZZS), daje pojasnilo v zvezi z navedeno problematiko le v delu, ki se nanaša na uresničevanje pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, tj. za nadomestilo, ki gre v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, ne pa tudi za nadomestilo, ki gre v breme delodajalca.
V skladu z 19. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 9/1992 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZZVZZ) se za poškodbo pri delu štejejo poškodbe v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V 66. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur.l. RS, št. 96/2012 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPIZ-2) pa je določeno, da šteje za poškodbo pri delu:

• poškodba, ki je posledica neposrednega in kratkotrajnega mehaničnega, fizikalnega ali kemičnega učinka, ter poškodba, ki je posledica hitre spremembe položaja telesa, nenadne obremenitve telesa ali drugih sprememb fiziološkega stanja organizma, če je takšna poškodba v vzročni zvezi z opravljanjem dela ali dejavnosti, na podlagi katere je poškodovanec zavarovan;
• poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj, če prevoz organizira delodajalec ter poškodba, povzročena na način iz prejšnje alineje, ki jo utrpi zavarovanec na službeni poti;
• obolenje, ki je neposredna in izključna posledica nesrečnega naključja ali višje sile med opravljanjem dela oziroma dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovanj.

Glede na navedeno menimo, da je potrebno poškodbo, ki se je dogodila, za namen obračuna nadomestila plače v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja obravnavati enotno, in sicer kot poškodbo pri delu. Gre za en sam dogodek – tj. poškodbo, ki je v vzročni zvezi z opravljanjem ene od dejavnosti, na podlagi katere je zavarovanec zavarovan. Pri razlagi je potrebno izhajati iz dejstva, da je zavarovanec vključen v obvezno zdravstveno zavarovanje in s tem nosilec pravic iz zavarovanja. V razmerju do njega se dogodek tako ne more obravnavati na dva različna načina, v enem delu kot poškodba pri delu in v drugem kot poškodba izven dela. V primeru nasprotne razlage bi bil zavarovanec, ki opravlja delo pri več delodajalcih, neutemeljeno drugače obravnavan kot delavec, ki je zaposlen le pri enem delodajalcu, saj bi mu bil priznan manjši obseg pravic (obračunano nadomestilo plače iz naslova poškodbe pri delu le pri enem delodajalcu, pri drugem pa poškodba izven dela), čeprav je zavarovalni dogodek, na podlagi katerega uveljavlja pravice, posledica poškodbe, ki je nastala pri delu.«