Kako odmeriti dopust in regres delavcu, ki dela krajši delovni čas od polnega, 6 uri na dan?

Odgovor na vprašanje je odvisen od dejstva, ali delavec dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov oziroma ali dela s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode.

V kolikor delavec dela s krajšim delovnim časom na podlagi pogodbene svobode (zaradi last-ne odločitve oz. ker ga delodajalec potrebuje samo krajši delovni čas), v skladu s 65. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pravice praviloma uveljavlja sorazmerno času, za kate-rega je sklenil delovno razmerje. V konkretnem primeru to na odmero in koriščenje dopusta ne bo imelo vpliva, saj se v skladu s 160. členom ZDR-1 letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih in ne po urah. Delavcu se torej odmeri dopust, kot če bi delal polni delovni čas, prav tako pa se ob izrabi delavcu zmanjšuje dopust po dnevih in ne po urah (kljub temu, da bo v plačah prikazano LD 6 ur, se bo delavcu dejansko odštel 1 dan LD). Pravica do regre-sa za letni dopust pa takšnemu delavcu pripada sorazmerno s časom, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi. Torej, v kolikor je zaposlen celotno koledarsko leto, v višini 75 %.

Prav obratno pa velja za delavce, ki delajo krajši delovni čas v posebnih primerih. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1, 67. člen) namreč določa, da v kolikor dela delavec krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti kot delavec, ki dela polni delovni čas, če ni izrecno drugače določeno. Navedeno pomeni, da v kolikor delavec dela s krajšim delovnim časom iz razloga invalidnosti, bolniške ali starševskega varstva, mu pripada celoten regres. Glede odmere in koriščenja dopusta pa velja enako, kot povedano že zgoraj.