Pod katerimi pogoji lahko delavec poda izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi?

Delavec lahko v skladu s 111. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) poda odpoved pogodbe o zaposlitvi, če:

1. mu delodajalec več kot 2 meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko
   določenega nadomestila plače,
2. mu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače,
3. mu delodajalec vsaj 2 meseca ni izplačeval plače oziroma mu je izplačeval bistveno zmanjšano plačo,
4. mu delodajalec dvakrat zaporedoma ali v obdobju 6 mesecih ni izplačal plače ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku,
5. delodajalec zanj 3 mesece zaporedoma ali v obdobju 6 mesecih ni v celoti plačal prispevkov za socialno varnost,
6. delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje,
7. mu delodajalec ni zagotavljal enake obravnave,
8. delodajalec ni zagotovil varstva pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem na delovnem mestu.

Postopek izredne odpovedi pa mora delavec tudi pravilo izvesti. Delavec mora tako delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti tudi inšpektorat za delo. Delodajalec mora odreagirati v roku 3 delovnih dni po prejemu poziva, v nasprotnem primeru lahko delavec izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem roku 30 dni.

V kolikor je izredna odpoved s strani delavca zakonita, je delavec upravičen do odpravnine (kot pri poslovnem razlogu) in do odškodnine (najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka). V kolikor pa je izredna odpoved nezakonita, delavec do odpravnine in odškodnine ni upravičen.