Ali lahko delodajalec uporablja kolektivno pogodbo dejavnosti, ki ga ne zavezuje?
V kolikor delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba, se seveda lahko ravna po določbah druge kolektivne pogodbe dejavnosti, mora pa biti pri tem posebej previden, kot je obrazloženo v nadaljevanju.
Praviloma se delodajalci v takšnih primerih poslužujejo kolektivnih pogodb dejavnosti, ki so jim blizu glede na dejavnost, ki jo opravljajo. Problem pa nastane pri dejavnostih, za katere sploh ni sklenjene kolektivne pogodbe dejavnosti, ko torej delodajalca, tudi če bi bil član delodajalskih organizacij, ki sklepajo kolektivne pogodbe dejavnosti, nobena kolektivna pogodba ne bi zavezovala. V takšnih primerih je namreč za delodajalca praviloma nesmiselno, da sledi kolektivni pogodbi dejavnosti, ki z njegovo ni v ničemer podobna.
Kot je navedeno že zgoraj, pa v primerih, ko je kolektivna pogodba za neko dejavnost sklenjena, le to lahko uporabljajo tudi delodajalci, ki jih ne zavezuje obligatorno. Torej se na prostovoljni osnovi odločijo za uporabo te kolektivne pogodbe in so jo posledično tudi dolžni navajati oziroma se nanjo sklicevati v pogodbah o zaposlitvi z delavci. Pri takšnem postopanju pa velja
ravnati s posebno previdnostjo, saj ima takšna nezavezujoča kolektivna pogodba dejavnosti, pri delodajalcu, ki jo uporablja prostovoljno, naravo internega akta. V internem aktu delodajalca pa je mogoče urediti pravice za delavce le ugodneje, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Posledično lahko torej delodajalec, iz nezavezujoče kolektivne pogodbe, ki jo uporablja na prostovoljni osnovi, uporablja le določbe, ki so ugodnejše kot določbe iz ZDR-1. Glede na navedeno, bo torej takšen delodajalec lahko uporabljal določbe o višini dodatkov, stroškov, povezanih z delom in druge denarne pravice, prav tako odmero letnega dopusta, plačane in
neplačane odsotnosti idr. ugodnejše pravice. Ne sme pa uporabljati določb, ki npr. določajo dodatne primere za sklepanje pogodb za določen čas, za opravljanje drugega dela ali nadurnega dela, daljša referenčna obdobja pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa idr. manj ugodneje določene pravice.
