Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE)

Obveščamo vas, da je Državni zbor 29.5.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19 (ZIUOOPE). Zakon je v Uradnem listu objavljen danes, dne 30.5.2020 ob 22:30 uri in začne veljati jutri, dne 31.5.2020. Besedilo zakona je dostopno na povezavi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1195/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-omilitev-in-odpravo-posledic-epidemije-covid-19-ziuoope.

Zakon ureja več ukrepov, med drugim tudi ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa in ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, o katerih si lahko preberete spodaj.

Pomembna NOVOST pri obeh ukrepih je njuna združljivost, torej isti delodajalec bo lahko imel tako delavce na začasnem čakanju na delo kot tudi delavce na skrajšanem delovnem času in bo upravičen do subvencije za oba ukrepa. Prav tako je je prišlo do SPREMEMBE pri ukrepu povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, saj do upravičenost do tega ukrepa ni več pogojena z opravljanjem dejavnosti s področja gostinstva in turizma.

1. Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Obseg ukrepa

• gre za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo
• mogoče je le za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (40 ur na teden oz. vsaj 36 ur na teden, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti)
• delodajalec mora zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas (20 ur na teden)
• v deležu od 5 do 20 ur tedensko lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače

Delavci, ki jim ni mogoče odrediti delo s skrajšanim delovnim časom

• delavcu v času teka odpovednega roka
• delavcu s pravicami iz socialnih zavarovanj, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo)

Upravičeni delodajalec

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja delodajalec:

• ki je pravna ali fizična oseba in je bil v Poslovnem registru Slovenije vpisan pred 13.3.2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi (zavarovalna podlaga 001) za polni delovni čas
• po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (če ima npr. delodajalec 10 zaposlenih delavcev, izpolnjuje pogoj, če vsaj 1 delavcu ne more zagotavljati niti 36 ur dela tedensko)
• ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 50 %

Vloga sindikata in sveta delavcev

Pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu oz. svetom delavcev, če pri delodajalcu sindikata ni. Obvezno mora pridobiti pisno mnenje sindikata oz. sveta delavcev. V kolikor pri delodajalcu ni organiziranega niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Vsebina posvetovanja:

• obseg dela s skrajšanim delovnim časom
• število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno
• trajanje odreditve

V kolikor se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (obseg dela s skrajšanim delovnim časom, št. zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, trajanje odreditve), ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je potrebno opraviti novo posvetovanje.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznemu delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1.6.2020 do 31.12.2020.

Napotitev na delo s skrajšanim delovnim časom in višina nadomestila

Delodajalec mora delavcu pisno odrediti delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:

• obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa
• čas tajanja dela s skrajšanim delovnim časom
• razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa
• čas trajanja odmora med delom
• višino povračila stroškov v zvezi z delom
• možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom
• višino nadomestila plače

Delavec ima v času, ko zaradi skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Pravice in obveznosti delavcev

• delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
• ima pravico do plačilo za delo v času, ko dejansko dela
• za čas do polnega delovnega časa, ima pravico do nadomestila plače
• ima pravico do odmora med delovnim časom, v sorazmerju s časom, prebitim na delu
• ima obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom
• v času odrejenega skrajšanega delovnega časa, se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve
• v času dela s polnim delovnim časom ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ

Obveznosti delodajalca

• delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, mora izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu, glede na odrejeni delež dela
• v obdobju prejemanja subvencije in še 1 mesec po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred 13.3.2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih)
• v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom
• dolžan je voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero za delavca, ki mu je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, vpisuje tudi dejanski čas prihoda in odhoda z dela
• sporoča Zavodu RS za zaposlovanje v roku 3 delovnih dni od odreditve, da je delavcu odredil delo s skrajšanim delovnim časom po tem zakonu

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če:

• krši zgoraj navedene obveznosti
• če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije
• če od uveljavitve tega zakona pride do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2020 ali za leto 2020 (o tem je potrebno seznaniti FURS in vrniti prejeta sredstva po vročitvi odločbe)

Višina subvencije in izplačevanje

• 448 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 20 do vključno 24 ur tedensko
• 336 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 25 do vključno 29 ur tedensko
• 224 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu od 30 do vključno 34 ur tedensko
• 112 EUR na delavca mesečno ob zagotavljanju dela za skrajšani delovni čas v obsegu 35 ur tedensko

Subvencija se sorazmerno zmanjša za čas odsotnosti z dela (npr. letni dopust, bolniška idr.).

Subvencija se izplačuje mesečno, najpozneje v 30 dneh po podpisu pogodbe o subvencioniranju.

Postopek uveljavljanja subvencije

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi mesečne vloge, ki jo skupaj z dokazili vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v roku 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vlogi priloži:

• dokazila o izpolnjevanju pogojev do upravičenosti (da je bil vpisan v AJPES pred 13.3.2020, da zaposluje delavce za polni delovni čas, da najmanj 10 % zaposlenim ne more zagotavljati najmanj 90 % dela)
• podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še 1 mesec po tem obdobju ne bo kršil prepoved odpuščanja (ne sme iz poslovnih razlogov odpustiti delavcev, za katere prejema subvencijo in večjega števila delavcev)
• soglasje za objavo podatkov (javna objava podatkov prejemnikov sredstev)

Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Na podlagi sklepa se sklene pogodba o subvencioniranju.

Delodajalec torej uveljavlja subvencijo mesečno (vsak mesec znova) za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje.

Javna objava evidence prejemnikov sredstev

Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Kombinacija ukrepov

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Kazenske določbe

Z globo od 10.000 do 50.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

• krši prepoved odpuščanja
• v času prejemanja subvencije delavcem odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno razporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

2. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Obseg ukrepa

• gre za delno povračilo nadomestila, ki ga delodajalec izplača delavcem na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov

Upravičeni delodajalec

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS
• če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
• če je nad njim uveden postopek stečaja

Delodajalci pa morajo izpolnjevati pogoj upada prihodkov, in sicer:

• upad prihodkov v letu 2020 za več kot 10 % glede na leto 2019
• če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020: so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019
• če v letu 2019 niso poslovali: so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ima status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne dosegajo pogoja upada prihodkov.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje najdlje do 30.6.2020.

Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi:

• čas začasnega čakanja na delo (najdlje do 30.6.2020)
• možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
• višino nadomestila plače

Delavec ima v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.

V času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, se za vse delavce uporablja višina nadomestila plače (ne manj od minimalne plače), ne glede na Zakon o delovnih razmerjih (tudi če delodajalci ne bodo izkoristili ukrepa delnega povračila).

Pravice in obveznosti delavcev

• delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
• ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje
• če v času začasnega čakanja na delo, v soglasju z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do polnega nadomestila (100%)

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj

• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do odsotnosti z dela, na podlagi posebnih predpisov, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje
• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do dela s krajšim delovnim časom, v skladu s posebnimi predpisi, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu

Obveznosti delodajalca

• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, mora izplačevati nadomestilo plače
• v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• v času prejemanja nadomestila plače, ne sme odpustiti delavca

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:

• ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov
• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, ne izplačuje nadomestila plače
• v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo, kljub temu, da to dela lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• delavca pozove, da se vrne na delo, pa o tem predhodno ne obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % bruto I od izplačanih 80%) in je navzgor omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 30.6.2020. Vlogi priloži:

• oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja
• dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo iz poslovnega razloga (odredba/sklep)

Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM.

Delno povračilo nadomestila plače se izplača deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače (10.8.2020).

Kombinacija ukrepov

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Kazenske določbe

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

• izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom
• v času prejemanja nadomestil plače odredi delavcem nadurno delo ali ne obvešča zavoda v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

DRUGI SPREJETI UKREPI

• boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje turizma
• zagotavljanje likvidnosti podjetij preko javnih skladov
• dvig višine ocenjene vrednosti za javno naročanje gradenj
• ukrepi na področju infrastrukture: zagotovitev finančnih sredstev SID banki za namene financiranja gospodarskih subjektov na področju cestnih prevozov
• pomoč obratovalcem žičniških naprav
• pomoč izvajalcem javnih prevozov
• ukrepi na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane
• ukrepi s področja socialnega varstva
• ukrepi s področja invalidskega varstva: zvišanje subvencije plače za invalide
• ukrepi s področja štipendiranja, študentske prehrane, visokega šolstva in športa
• oprostitev plačila vrtcev

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Z dnem uveljavitve zakona prenehajo veljati določbe Zakona o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov (ZIUPPP) glede delnega povračila nadomestila plač delavcem na začasnem čakanju na delo.