Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)

[column parallax_bg=”disabled” parallax_bg_inertia=”-0.2″ extended=”” extended_padding=”1″ background_color=”” background_image=”” background_repeat=”” background_position=”” background_size=”auto” background_attachment=”” hide_bg_lowres=”” background_video=”” vertical_padding_top=”0″ vertical_padding_bottom=”0″ more_link=”” more_text=”” left_border=”transparent” class=”” id=”” title=”” title_type=”single” animation=”none” width=”1/3″]

[column_1 width=”1/1″ last=”true” title=”” title_type=”single” animation=”none” implicit=”true”]

[blog layout=”masonry” column=”1″ count=”5″ show_content=”true” nopaging=”true” cat=”72,44″ posts=””]

[/blog]

[/column_1]

[column_1 width=”1/1″ last=”true” title=”undefined” title_type=”undefined” animation=”from-bottom” implicit=”true”]

[linkarea background_color=”accent8″ hover_color=”accent1″ href=”http://demozdops.si/obvestila/” target=”_self” icon=”archive” icon_color=”accent6″ icon_size=”33″ image=””]

Arhiv obvestil

[/linkarea]

[/column_1]

[/column]

[column width=”2/3″ last=”true” title=”Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV)” title_type=”no-divider” animation=”none” implicit=”true”]

Obveščamo vas, da je Državni zbor 9.7.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. Zakon je v Uradnem listu objavljen danes, dne 10.7.2020 in začne veljati jutri, dne 11.7.2020. Besedilo zakona je dostopno na povezavi https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2020-01-1831/zakon-o-interventnih-ukrepih-za-pripravo-na-drugi-val-covid-19-ziupdv.

Zakon ureja več ukrepov, med drugim tudi ukrep povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo, ukrep povračila nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene in spreminja nekatere določbe ZIUOOPE (Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19), o katerih si lahko preberete spodaj.

1. Povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Obseg ukrepa

• gre za delno povračilo nadomestila, ki ga delodajalec izplača delavcem na začasnem čakanju na delo iz poslovnih razlogov kot smo ga poznali že po sedanjem ZIUOOPE (PKP3)
• ukrep se uporablja od 1.7.2020
• spreminja se časovna komponenta, torej ukrep se podaljšuje do 31.7.2020, Vlada RS pa lahko ukrep s sklepom največ 2x podaljša za obdobje 1 meseca, vendar ne dlje kot do 30.9.2020

Upravičeni delodajalec

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, ki začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

• neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 višji od 70 %
• delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 13.3.2020
• tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS
• če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
• če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku

Delodajalci pa morajo izpolnjevati pogoj upada prihodkov, in sicer:

• upad prihodkov v letu 2020 za več kot 10 % glede na leto 2019
• če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020: so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019
• če v letu 2019 niso poslovali: so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 do 12. marca 2020

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ima status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne dosegajo pogoja upada prihodkov.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje najdlje do 31.7.2020. Vlada RS pa lahko ukrep s sklepom največ dvakrat podaljša za obdobje 1 meseca, vendar ne dlje kot do 30.9.2020.

Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi:

• čas začasnega čakanja na delo
• možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
• višino nadomestila plače

Delavec ima v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.

V času trajanja začasnih ukrepov iz tega zakona, se za vse delavce uporablja višina nadomestila plače (ne manj od minimalne plače), ne glede na Zakon o delovnih razmerjih (tudi če delodajalci ne bodo izkoristili ukrepa delnega povračila).

Pravice in obveznosti delavcev

• delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
• ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje
• če v času začasnega čakanja na delo, v soglasju z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do polnega nadomestila (100%)

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj

• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do odsotnosti z dela, na podlagi posebnih predpisov ali druge upravičene odsotnosti, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje
• če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do dela s krajšim delovnim časom, v skladu s posebnimi predpisi, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu

Obveznosti delodajalca

• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, mora izplačevati nadomestilo plače
• v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• v času prejemanja nadomestila plače, ne sme iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila plače ali odpovedati pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.3.2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:

• ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov
• delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, ne izplačuje nadomestila plače
• v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas, kljub temu, da to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
• delavca pozove, da se vrne na delo, pa o tem predhodno ne obvesti Zavod RS za zaposlovanje
• če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % bruto I od izplačanih 80%) in je navzgor omejena z višino najvišjega zneska denarnega nadomestila za brezposelnost (892,50 EUR).

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2019 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo, vendar najpozneje do 31.7.2020 (oz. v primeru podaljšanja do 31.8.2020 oz. do 30.9.2020).

V primeru, da je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1.7.2020 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

Vlogi priloži:

• oceno upada prihodkov, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja
• dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo iz poslovnega razloga (odredba/sklep)

Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM.

Delno povračilo nadomestila plače se izplačuje mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Kombinacija ukrepov

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

 Kazenske določbe

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

• izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom
• v času prejemanja nadomestil plače odredi delavcem nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas
• ne obvešča zavoda v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora
• odpusti delavca v času prejemanja denarnega nadomestila oz. iz poslovnega razloga odpustiti delavca, za katerega je uveljavljal povračilo nadomestila plače ali odpove pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.3.2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po ZIUOOPE ali ZIUZEOP

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene

Obseg ukrepa

• gre za povračilo izplačanih nadomestil plač delavcem, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, če delodajalec zanje ne more organizirati dela na domu

Upravičenci

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja delodajalec, če IZJAVI, da ne more organizirati dela na domu za delavce, ki jim je bila odrejena karantena.

Časovna omejitev

Nadomestilo prejema delavec za obdobje, za katero je bila odrejena karantena (v skladu z odločbo o karanteni), vendar najdlje do 30.9.2020.

Višina nadomestila za karanteno

Višina nadomestila je odvisna od razloga za karanteno, ki mora biti razviden iz odločbe o karanteni, in sicer:

• če se delavec odpravi v državo, ki je na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob prehodu meje v RS odrejena karantena, delodajalec pa ne more organizirati dela na domu: pravica do nadomestila za primer nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % osnove za nadomestilo, določene v skladu s 7. odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih)
• če je bila delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, delodajalec pa mu ne more organizirati dela na domu, pri čemer do stika ni prišlo med opravljanjem dela za delodajalca: pravica do nadomestila za primer nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (80 % osnove za nadomestilo, določene v skladu s 7. odstavkom 137. člena Zakona o delovnih razmerjih)
• če je bila delavcu odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca, delodajalec pa mu ne more organizirati dela na domu: pravica do nadomestila plače kot če bi delal (100 % osnove za nadomestilo)
• javni uslužbenec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu je bila odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca v tujino, delodajalec pa mu ne more organizirati dela na domu: pravica do nadomestila plače kot če bi delal (100 % osnove za nadomestilo)

Delavec, ki mu je bila odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, ni upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

• smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja
• smrti staršev (oče, mati, zakonec ali zunajzakonski partner starša, posvojitelj)
• rojstvo otroka

V naštetih upravičenih primerih, mu pripada pravica do nadomestila plače za primer višje sile (50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače). Delavec mora delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere izhaja, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.

Obveznosti delavcev

• če odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi zgoraj naštetih osebnih okoliščin, mora 1 dan pred odhodom delodajalcu predložiti pisno izjavo
• v 3 delovnih dneh od odreditve karantene mora obvestiti delodajalca, da mu je bila odrejena karantena in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena
• v 3 delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene, mora le to posredovati delodajalcu

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj

• če je delavec ob odrejeni karanteni ali med njenim trajanjem, upravičen do odsotnosti z dela, na podlagi posebnih predpisov ali druge upravičene odsotnosti, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje
• če je delavec ob odrejeni karanteni ali med njenim trajanjem, upravičen do dela s krajšim delovnim časom, v skladu s posebnimi predpisi, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu

Obveznosti delodajalca

• v obdobju prejemanja povračil izplačanih nadomestil plače, mora delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če krši zgoraj navedeno obveznost (izplačevanje neto nadomestila in poravnava prispevkov).

Višina subvencije in izplačevanje

Izplačana nadomestila plač delavcev, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela, se povrnejo v celoti (bruto I). Zavod delodajalcu ne poravna obračunanih nadomestil plače, če jih ta ni izplačal delavcem, ki so bili do njih upravičeni.

Izplačila so mesečna, na zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Delodajalcu pripada nadomestilo za dejansko mesečno oz. tedensko obveznost, za praznične in druge dela proste dni, določene z zakonom.

Postopek uveljavljanja subvencije

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi vloge, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v roku 30 dni po pričetku odsotnosti delavca zaradi odrejene karantene. Vlogi priloži:

• kopijo odločbe o odreditvi karantene ministra, pristojnega za zdravje ali od njega pooblaščene osebe
• izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu
• v primeru odreditve karantene zaradi odhoda v državo, ki je na rdečem seznamu, iz upravičenih osebnih okoliščin: izjavo delavca o obstoju osebnih okoliščin

Na podlagi odločbe o priznanju pravice, se sklene pogodba o povračilu izplačanih nadomestil plače.

Kazenske določbe

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

• izplača nadomestila v skladu z določbami zakona
• ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora Zavoda RS za zaposlovanje

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

ODSTOP OD DOLOČB ZIUOOPE

Delno subvencioniranje skrajšanja polnega delovnega časa

Nove obveznosti delodajalcev:

• pisno odredbo o delu s skrajšanim delovnim časom je potrebno poslati Zavodu RS za zaposlovanje v 8 dneh od dneva odreditve
• če delodajalec delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom, mora o tem predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje

Določen je skrajni rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije na 10.12.2020.

Dodane so nove kazenske določbe, in sicer se s predpisano globo (od 10.000 do 50.000 EUR oz. manjši delodajalec od 1.500 do 8.000 EUR) kaznuje delodajalec, ki je prejemnik subvencije če:

• krši prepoved odpuščanja
• v času prejemanja subvencije delavcem odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno razporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom
• odredi delo s skrajšanim delovnim časom delavcu, v času teka odpovednega roka
• krši obveznost posvetovanja s sindikatom oz. svetom delavcev oz. obveščanjem delavcev na običajen način, pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom
• krši obveznost posvetovanja v primeru spremenjenih okoliščin
• krši obveznost posredovanja pisne odreditve Zavodu v 8 delovnih dneh
• delavcu ne izroči pisne odredbe o delu s skrajšanim delovnim časom
• krši obveznost izplačevanja plače in nadomestila plače delavcem
• krši obveznost vodenja evidence o izrabi delovnega časa
• krši obveznost predhodnega obvestila Zavodu, če delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom

Turistični boni

Ponudnik na področju turizma, pri katerem se lahko vnovči bon je poslovni subjekt, ki je v letu 2020:

• vpisan v Poslovni register Slovenije
• vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata
• opravlja eno izmed naštetih dejavnost po SKD:
  • 100 – Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov
  • 201 – Počitniški domovi in letovišča
  • 202 – Turistične kmetije s sobami
  • 203 – Oddajanje zasebnih sob gostom
  • 204 – Planinski domovi in mladinska prenočišča
  • 209 – Druge nastanitve za krajši čas
  • 300 – Dejavnost avtokampov, taborov

[/column]