Kakšna pravna sredstva ima delodajalec zoper odločbo o invalidnosti?

Po prejemu odločbe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) imata tako delavec kot tudi delodajalec, v roku 15 dni od prejema odločbe, možnost pritožbe. Vložena pritožba zadrži izvršitev odločbe, kar pomeni, da se odločba ZPIZ-a ne izvrši dokler ni odločeno o takšni pritožbi in odločitev o pritožbi ni vročena obema strankama v postopku (delavcu in delodajalcu). Odločba ZPIZ je torej izvršljiva, ko postane dokončna v upravnem postopku. V kolikor pritožba ni vložena, postane odločba dokončna, ko poteče rok za pritožbo. O dokončnosti odločbe prejmete s strani ZPIZ tudi obvestilo.

V roku 30 dni od prejema odločbe organa II. stopnje, ki je odločal o pritožbi, pa imata delavec in delodajalec tudi sodno varstvo (vložitev tožbe na pristojno sodišče). Sodno varstvo pa ne zadrži izvršitve odločbe, torej je odločbo o invalidnosti, kljub vloženi tožbi, potrebno upoštevati po njeni dokončnosti (ko oba prejmeta odločbo organa II. stopnje o pritožbi). Edina izjema od tega pravila, je določena v 119. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), in sicer postane odločba o pravici do invalidske pokojnine izvršljiva z dnem, ko postane pravnomočna. Navedeno pomeni, da v primeru, ko je delavcu vročena odločba o ugotovljeni invalidnosti I. kategorije ali odločba o pridobitvi pravice do invalidske pokojnine, je za izvršljivost takšne odločbe potrebno počakati njeno pravnomočnost (možnost izčrpanja sodnega varstva).

Poudariti velja še, da v postopkih iz invalidskega zavarovanja, organ II. stopnje opravi tudi obvezno revizijo, v kolikor je zavarovancu (delavcu) priznana posamezna pravica. V kolikor je v primeru takšne odločbe, vložena tudi pritožba delavca ali delodajalca, odloči organ II. stopnje hkrati o reviziji in o pritožbi.