Državni zbor sprejel PKP7 – Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE)

Datum: 30 decembra, 2020

Obveščamo vas, da je Državni zbor 29.12.2020 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (ZIUPOPDVE). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 30.12.2020, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej dne 31.12.2020.

Zakon ureja in spreminja več ukrepov, najpomembnejši za gospodarstvo so na kratko predstavljeni spodaj.

 1. Spremembe pri povračilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo

Delodajalec mora vlogi za povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po novem, poleg drugih dokazil, priložiti tudi IZJAVO, s katero potrjuje:

  • da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti ter
  • da ima izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let in
  • da je zaposlenim na dan vložitve vloge poravnal vsa nadomestila plače.

Za resničnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja. Delodajalec vrne sredstva tudi, če je predložil lažno IZJAVO.

Zavod RS za zaposlovanje ima v zakonu pooblastilo preverjati resničnost podanih izjav, za kar lahko od FURS brezplačno pridobiva potrebne podatke.

Prav tako se delodajalec po novem kaznuje, če je predložil lažno IZJAVO, in sicer z globo v višini od 3.000 do 20.000 EUR, mali delodajalec pa z globo v višini od 1.500 do 8.000 EUR. Za odgovorno osebo delodajalca je predvidena globa v višini od 450 do 2.000 EUR, za delodajalca posameznika pa globa v višini od 450 do 1.200 EUR.

 2. Nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile – spremembe

Povračilo nadomestila plač delavcem iz razloga odrejene karantene in nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otrok, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej, ne sme nižje od minimalne plače v RS.

Spremenjena višina se uporablja od 1.12.2020 dalje, torej že za nadomestila za mesec december 2020.

 3. Delno subvencioniranje skrajšanega polnega delovnega časa – spremembe

Delodajalec lahko posameznemu delavcu, s katerim ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, odredi delo s skrajšanim delovnim časom do 30. junija 2021. Vlogo za dodelitev subvencije je v roku iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE mogoče vložiti najpozneje do 10. junija 2021.

Delodajalec mora vlogi za skrajšani delovni čas po novem, poleg drugih dokazil, priložiti tudi IZJAVO, s katero potrjuje, da je delavcem izplačal plačo oziroma nadomestilo plače. Za resničnost izjave delodajalec kazensko in materialno odgovarja.

Delodajalec vrne sredstva tudi, če je predložil lažno IZJAVO, da je delavcem izplačal plačo oziroma nadomestilo plače.

Prav tako se delodajalec po novem kaznuje, če je predložil lažno IZJAVO, in sicer z globo v višini od 3.000 do 20.000 EUR, mali delodajalec pa z globo v višini od 1.500 do 8.000 EUR. Za odgovorno osebo delodajalca je predvidena globa v višini od 450 do 2.000 EUR, za delodajalca posameznika pa globa v višini od 450 do 1.200 EUR.

 4. Spremembe pri nadomestilu za izvajalce občasnega prevoza

Imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila stroškov tudi za obdobje od 1.1.2021 do 31.3.2021, ko zaradi posledic ukrepov za omilitev in odpravo posledic COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža izvajanje občasnega prevoza potnikov.

Nadomestilo stroškov se izračuna na podlagi števila avtobusov z licenco Skupnosti za izvajanje prevozov potnikov, ki ni večje od števila, ki jih je imel imetnik licence Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.

Nadomestilo stroškov znaša 33,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se upošteva za januar 15 dni, februar 15 dni in marec 18 dni.

Imetnik mora predložiti tudi IZJAVO o plačanih plačah in prispevkih.

 5. Spremembe pri nadomestilu za izvajalce mestnega prevoza

Imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov v mestnem prometu po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in  65/20) in do nadomestila tudi za obdobje od 1.6.2020 do 31.3.2021.

Imetnik licence Skupnosti je v obdobju od 1.6.2020 do 31.3.2021 upravičen do nadomestila izpada prihodkov zaradi posledic COVID-19 v višini 70 % izpada prihodkov za posamezni mesec v navedenem obdobju, v primerjavi z istim mesecem v letu 2019.

Če je v obdobju upravičenosti veljala začasna prepoved izvajanja javnega linijskega mestnega prevoza potnikov na ozemlju RS, se nadomestilo za ta čas izračuna v višini 79,30 EUR na avtobus na dan, za vsak dan začasne prepovedi izvajanja javnega prevoza potnikov. Pri tem se upošteva največ število avtobusov z licenco Skupnosti v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.

Ministrstvo, pristojno za promet, objavi poziv za oddajo vlog in podrobna navodila za predložitev dokazil v roku 20 dni od uveljavitve tega zakona.

 6. Spremembe pri odlogu plačila obveznosti kreditojemalcev 

  • v Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev (ZIUOPOK) se razširja uporaba določb tudi na obveznosti iz kreditnih pogodb, na katere učinkuje potrjena prisilna poravnava ali potrjen sporazum o finančnem prestrukturiranju
  • banka odobri kreditojemalcu odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe največ za obdobje 9 mesecev
  • vlogo je potrebno na banko nasloviti najkasneje do 31.3.2021
  • v obdobje odloga obveznosti iz posamezne kreditne pogodbe, se šteje tudi odlog, ki ga je banka odobrila na podlagi ZIUOPOK
  • obveznost odobritve odloga plačila obveznosti iz kreditne pogodbe se ne nanaša na kreditne pogodbe z ročnostjo več kot štiri leta in za katere je poroštvo za obveznost plačila prevzela Republika Slovenija v skladu z Zakonom o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZDLGPE)

 7. Spremembe pri delnem povračilu nekritih fiksnih stroškov

 Spremembe pri ugotavljanju prihodkov od prodaje

Kot dohodke od prodaje se po novem lahko upošteva prihodke od prodaje v upravičenem obdobju glede na povprečno število zaposlenih ali prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč, če je tak način upoštevanja prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Upravičenec se v IZJAVI opredeli, da je pri izračunu upada prihodkov od prodaje upošteval povprečne prihodke od prodaje.

Spremembe pri dovoljeni višini subvencije

Višina ne sme presegati:

  • 1.000,00 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za 30 % do vključno 70 %;
  • 2.000,00 EUR mesečno na zaposlenega ali samozaposlenega oziroma družbenika, delničarja ali ustanovitelja zadruge ali zavoda, v upravičenem obdobju, ki so jim prihodki od prodaje upadli za več kot 70 %;
  • 70 odstotkov neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je srednje veliko ali veliko podjetje, navedene v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju oziroma 90 % neto izgube (AOP 187 ali AOP 183 in četrtina predvidene akontacije dohodnine od dohodka iz dejavnosti za leto 2020) upravičenca, ki je mikro ali malo podjetje, v izkazih poslovnega izida v upravičenem obdobju;

Velikost upravičenca se ugotavlja na dan oddaje vloge.

V kvoto zaposlenih se štejejo tako zaposleni za nedoločen čas, kot tudi zaposleni za določen čas. Upravičenec se izjavi o povprečnem številu zaposlenih po pogodbi o zaposlitvi v IZJAVI. Povprečno številu zaposlenih se izračunava v obdobju od 1.12.2019 do 30.11.2020 kot število delovnih ur, za katere so zaposleni prejeli plačo in nadomestilo plače v breme delodajalca, pri čemer se upošteva ure na delu, praznike, dopuste in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom in nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, v primerjavi s številom možnih delovnih ur za to obdobje, in sicer na dve decimalki natančno.

Določba se uporablja tudi za IZJAVE, vložene do dneva uveljavitve tega zakona, če je za upravičenca ugodnejša. Vlagatelj, ki ugotavlja pogoj povprečnega števila zaposlenih ali upad prihodkov po spremenjenih določbah, in je do uveljavitve tega zakona že vložil izjavo na podlagi PKP4, vloži popravek izjave oziroma novo izjavo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu nakaže do 31. januarja 2021.

Za vlagatelje, ki so vložili vlogo na podlagi PKP4, se določbi o višini subvencije po zaposlenem (samozaposlenem oz. družbeniku) upoštevata po uradni dolžnosti. Razlika do polne vrednosti povračila se upravičencu nakaže do 31. januarja 2021.

 8. Odpoved pogodbe o zaposlitvi brez razloga

Delodajalec lahko delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez navedbe utemeljenega razloga in z odpovednim rokom 60 dni, če delavec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (65 let starosti in 15 let zavarovalne dobe oz. 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa). Z namenom ugotavljanja pogojev, lahko delodajalec pridobi podatke iz zbirk ZPIZ-a.

Delavec ima v primeru odpovedi pravico do odpravnine kot je določena za primer odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov.

 9. Izraba letnega dopusta za leto 2020

Delavec, ki zaradi nujnih delovnih potreb, povezanih z obvladovanjem virusa SARS-CoV-2 ali zaradi posledic epidemije COVID-19, ni mogel porabiti preostanka letnega dopusta za leto 2020 v rokih, kot jih določa Zakon o delovnih razmerjih (do 30.6.2021), ima pravico letni dopust za leto 2020 izrabiti do 31.12.2021.

 10. Nadomestila za izvajalce šolskih prevozov

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence za prevoz potnikov in izvajajo posebne linijske prevoze za osnovne šole ali šole s prilagojenim programom ali zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, so upravičeni do nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov od 1.11.2020 do 31.3.2021, in sicer za vse dni, ko bi v skladu s šolskim koledarjem morali izvajati šolske prevoze, pa so ti začasno ustavljeni.

Nadomestila izpada prihodkov se izračuna na podlagi dnevne cene, opredeljene v veljavnih pogodbah z naročniki šolskih prevozov. Izvajalec je za vsak dan neizvajanja šolskih prevozov, ko so bili ti v skladu s šolskim koledarjem načrtovani, upravičen do nadomestila izpada prihodkov v višini 50 % fiksnih stroškov prevoznika, ki so določeni s 36 % dnevne cene oz. 36 % dnevne pogodbene cene, ki se izračuna na podlagi letne pogodbene cene, razdeljene na 191 šolskih dni, če dnevna cena ni določena.

Pravica do nadomestila, pa zajema le del teh stroškov v višini 20 % dnevne cene ali v višini 20 % pogodbene cene na dan, če dnevna cena ni določena, za dni, ko izvajalec ni izvajal šolskih prevozov, pa so bili ti predvideni v šolskem koledarju.

Izvajalec ni upravičen do nadomestila v primeru, če je dobil nadomestilo za pokrivanje fiksnih stroškov iz drugih virov oz. je upravičen do razlike.

 11. Nadomestila za občasne prevoze s kombiniranimi vozili

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo prevoz potnikov po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila dela stroškov, ki so jih imeli od 1.11.2020 do 31.3.2021.

Nadomestilo se izračuna na podlagi števila kombiniranih vozil, ki imajo poleg voznikovega največ 8 sedežev in za katera je izdana licenca za izvajanje prevozov potnikov, ki jih je imel imetnik licence v lasti ali uporabi na dan 16.3.2020.

Nadomestilo znaša 20,00 EUR na kombinirano vozilo na dan, pri čemer se v novembru 2020 upošteva 20 dni, v decembru 2020 15 dni, v januarju 2021 15 dni, v februarju 2021 15 dni in v marcu 2021 15 dni.

Imetnik licence lahko uveljavlja nadomestilo za vozila, s katerimi v določenem mesecu ni opravljal prevozov najmanj toliko dni, kot je predvideno nadomestilo za tisti mesec.

Imetnik licence ni upravičen do nadomestila stroškov za vozila, starejša od 10 let.

 12. Krizni dodatek

Vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače, delodajalec izplača ob plači za mesec december 2020 krizni dodatek v višini 200,00 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna RS in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v RS, niso upravičeni do kriznega dodatka.

Če delavec ne dela cel mesec december je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela dodatka, razen če dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (v tem primeru ima pravico do celotnega dodatka).

Za povračilo dodatka delodajalec, najkasneje do konca februarja 2021, preko informacijskega sistem FURS v elektronski obliki predloži IZJAVO, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najkasneje do 20.3.2021.

 13. Postopek in obročno vračanje pomoči

Določena so pravila vračanja nadomestila plače za začasno čakanje na delo po ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5). Kot se je v praksi izvajalo tudi do sedaj velja, da subjekt, ki je prejel pomoč po navedenih predpisih in naknadno ugotovi, da ni izpolnil pogoja upada prihodkov, o tem obvesti FURS, najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pranih oseb za leto 2020 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020 oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020.

Za uveljavljena povračila, ki se nanašajo na obdobje od 1.1.2021, subjekt obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021 oz. do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021.

Znesek prejete pomoči se vrne v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo, se do plačila obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Ne glede na določbe ZIUOOPE (PKP3), ZIUPDV (PKP4) in ZZUOOP (PKP5), se pri ugotavljanju znižanja prihodkov v letu 2020, v primerjavi z letom 2019, upošteva načelo sorazmernosti, kar pomeni, da se upošteva sorazmerno znižanje prihodkov v letu 2020 v primerjavi z obsegom poslovanja v letu 2019. Merila sorazmernosti določi minister za finance s podzakonskim predpisom.

FURS in ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, pa lahko dovolita obročno vračilo dolga iz tega naslova v največ 6 mesečnih obrokih v obdobju šest mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, ne zaračunavajo obresti.

V kolikor pa prejemnik sredstev zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

 14. Začasno denarno nadomestilo za brezposelne

Začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve se prizna brezposelni osebi od prvega dne nastanka brezposelnosti in največ za čas trajanja razglašene epidemije COVID-19, če je osebi od 18.10.2020 dalje prenehala pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in je bila pred 18.10.2020 na podlagi delovnega razmerja vključena v obvezna socialna zavarovanja, pri čemer ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost po določbah Zakona o urejanju trga dela.

Nadomestilo se uveljavlja pri ZRSZ z vlogo, oddano najpozneje v 30 dneh po objavi preklica epidemije COVID-19 v Uradnem listu RS. Vlogi se priloži odpoved iz poslovnih razlogov ali pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas.

Nadomestilo se prizna v višini mesečnega zneska 513,64 EUR bruto.

 15. Sredstva za garancije za bančne kredite

Za zagotovitev likvidnosti in ohranitev delovanja mikro, malih in srednje velikih podjetij RS zagotovi finančna sredstva za ukrep garancij za bančne kredite za mikro, mala in srednje velika podjetja ter za zniževanje bančnih stroškov. Ukrep izvede Javni sklad RS za podjetništvo, ki z ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, v ta namen sklene pogodbo.

Finančna sredstva se zagotovijo v višini 30 mio EUR in so namenjena oblikovanju rezervnega sklada, iz katerega se krije izguba v obliki unovčene garancije, zniževanju bančnih stroškov in upravljavskih provizij Javnega sklada RS za podjetništvo.

 16. Poroštvo SID banki in finančni inženiring na področju turizma in gostinstva

RS jamči SID banki za prednostno kritje primanjkljaja iz naslova upravičenih stroškov ukrepa finančnega inženiringa v višini 100 milijonov EUR. Ukrep finančnega inženiringa se izvaja 12 let in se vzpostavi s pogodbo med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in SID banko v 6 mesecih od začetka veljavnosti zakona.

Ukrep finančnega inženiringa se izvaja za zagotavljanje posojil z ročnostjo 20 let in z možnostjo slabega zavarovanja za investicije in obratna sredstva končnim prejemnikom, ki so gospodarske družbe in podjetniki na področju turizma in gostinstva. SID banka bo za izvajanje ukrepa zagotovila iz lastnih sredstev 200 milijonov EUR, od tega 25 % za obratna sredstva in 75 % za investicije in obratna sredstva vezana na investicije.

Poroštvo se zagotavlja 35 let, kar ustreza trajanju ukrepa finančnega inženiringa in ročnosti zadnjega posojila ter obdobju, potrebnem za izterjavo morebitnih nevrnjenih posojil s strani končnih prejemnikov.

 17. Pomoč za izvedbo antigenskih hitrih testov na virus SARS CoV-2

Upravičenec do pomoči je pravna ali fizična oseba, organizirana kot gospodarska družba, samostojni podjetnik posameznik ali zadruga.

Upravičenec je upravičen do pomoči za izvedbo hitrih testov v višini 40 EUR na zaposlenega na dan oddaje vloge. Kot zaposleni se šteje tudi samozaposleni (vključen v soc. zavarovanja po 15. členu ZPIZ-2) in družbenik ali delničar gospodarske družbe oziroma ustanovitelj zadruge, ki je poslovodna oseba (vključena v soc. zavarovanja po 16. členu ZPIZ-2 na dan oddaje vloge).

Do pomoči ni upravičena oseba, ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima na dan oddaje vloge neporavnane zapadle davčne obveznosti ali druge denarne davčne obveznosti v višini, večji od 5.000 EUR.

Upravičenec je odgovoren za namensko porabo sredstev. Hitre teste lahko izvedejo izvajalci zdravstvene dejavnosti, pri čemer odvzem brisa opravlja le zdravstveni delavec oziroma druga oseba, ki dela pri tem izvajalcu s pridobljenimi kompetencami za odvzem brisa.

Za izplačilo pomoči je potrebno preko informacijskega sistema FURS predložiti IZJAVO, da gre za upravičeno osebo, in sicer najpozneje v 30 dneh od uveljavitve zakona. FURS izplača pomoč v enkratnem znesku.

Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za izvedbo hitrih testov in naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali sredstev ni namensko porabil za izvedbo hitrih testov, o tem obvesti FURS in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

 18. Začasni ukrepi na področju najemnih razmerij, poslovnih stavb in poslovnih prostorov

Najemnik poslovnih stavb in poslovnih prostorov, ki mu je zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ne more v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen, lahko:

  • najemno pogodbo odpove s pisno izjavo z odpovednim rokom 8 dni (ne glede na Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, kjer je predvidena sodna odpoved)
  • zahteva odlog plačila obveznosti iz najemne pogodbe
  • zahteva podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe, sklenjene za določen čas.

Najemnik mora najemodajalcu plačati odložene najemnine najpozneje v 6 mesecih po prenehanju veljavnosti ukrepa, pri čemer najemodajalec za odložene najemnine ni upravičen do zamudnih obresti, lahko pa zahteva ustrezno zavarovanje za odložene najemnine.

Ukrepi veljajo do 30.6.2021. Vlada jih lahko podaljša za najdalj šest mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Odlog plačila najemnine ali podaljšanje veljavnosti najemne pogodbe učinkuje, ko najemodajalec prejme pisno zahtevo najemnika. Najemnik mora zahtevo za odlog plačila najemnine poslati pred njegovo zapadlostjo.

Najemnik pa lahko zahteva tudi odlog plačil najemnin, zapadlih pred uveljavitvijo tega zakona, če se nanašajo na obdobje, ko mu je bilo zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali bistveno omejeno in zaradi tega poslovne nepremičnine ni mogel v celoti ali v pretežnem delu uporabljati za dogovorjen namen. Najemnik mora takšno zahtevo pisno poslati najemodajalcu v 15 dneh po uveljavitvi tega zakona.

Najemodajalec ne sme odpovedati ali odstopiti od najemne pogodbe, ker je najemnik zahteval odlog plačila najemnine ali podaljšanje najemne pogodbe v skladu s tem členom.

 19. Začasni ukrepi na področju davčne in sodne izvršbe

Davčna izvršba se lahko začne samo  nujnih zadevah. Zadeva se šteje za nujno, če davčni organ na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, utemeljeno pričakuje, da bo plačilo obveznih dajatev ali drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih izterjuje davčni organ, po prenehanju ukrepa po tem členu, onemogočeno ali precej oteženo.

Ukrep velja do 31. januarja 2021. Vlada lahko ta ukrep podaljša še za obdobje treh mesecev. Sklep o podaljšanju ukrepa Vlada objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vsi prejemki, izplačani dolžniku na podlagi zakonov, ki urejajo interventne ukrepe zaradi epidemije, razen prejemkov, ki predstavljajo nadomestilo plače ali plačilo za opravljene storitve, so izvzeti iz izvršbe po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in iz davčne izvršbe po Zakonu o davčnem postopku Prejemki so izvzeti tudi iz stečajne mase v postopku osebnega stečaja po ZFPPIPP.

Kategorije: Zakonodaja

Prijavi se na novice

Prijavi se na novice

Pošiljamo aktualne in preverjene informacije na področju delovnega prava

Prijava na novice uspešna!