Spletna stran je v prenovi, vse funkcije in prevodi še niso polno delujoči. Hvala za razumevanje!

Državni zbor sprejel PKP8 – Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP)

Objavljeno: 4 februarja, 2021

Obveščamo vas, da je Državni zbor 2.2.2021 sprejel Zakon o dodatnih ukrepih za omilitev posledic COVID-19 (ZDUOP). Zakon je objavljen v Uradnem listu danes dne 4.2.2021, veljati pa bo začel naslednji dan po objavi, torej jutri dne 5.2.2021.

Zakon spreminja ali podaljšuje nekatere ukrepe, najpomembnejši za gospodarstvo so na kratko predstavljeni spodaj.

  1. Povračilu nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo – podaljšanje ukrepa

Upravičeni delodajalec

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja vsak delodajalec v RS, registriran najkasneje na dan 31.12.2020, ki delavcem začasno ne more zagotavljati dela zaradi posledic epidemije, razen:

  • neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %
  • delodajalec, ki opravlja finančno ali zavarovalniško dejavnost, ki spada v skupino K po SKD in ima več kot 10 zaposlenih na dan 31.12.2020
  • tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS
  • če ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge. Šteje se, da delodajalec ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali če se nahaja v likvidacijskem postopku

Delodajalci pa morajo izpolnjevati tudi pogoj upada prihodkov, in sicer:

  • upad prihodkov v letu 2021 za več kot 20 % glede na leto 2019 oziroma 2020
  • če niso poslovali v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021: so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim po njihovi oceni povprečni mesečni prihodki v letu 2021 zaradi epidemije ali posledic epidemije znižali za več kot 20 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021

Prihodki so čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Do ukrepa so upravičeni tudi delodajalci, ki ima status humanitarne ali invalidske organizacije, tudi če ne dosegajo pogoja upada prihodkov.

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznega delavca napoti na začasno čakanje od 1.2.2021 do 30.4.2021. Vlada RS pa lahko ukrep s sklepom podaljša največ 2x za obdobje 1 meseca, vendar ne dlje kot do 30.6.2021.

Napotitev na začasno čakanje na delo in višina nadomestila

Delodajalec mora delavca pisno napotiti na začasno čakanje na delo. V pisnem napotilu določi:

  • čas začasnega čakanja na delo
  • možnost in način poziva delavcu, da se predčasno vrne na delo
  • višino nadomestila plače

Delavec ima v času, ko je napoten na začasno čakanje na delo, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Nadomestilo ne sme biti nižje od minimalne plače v RS.

V primeru podaljšanja ukrepa, lahko delodajalec delavca napoti na začasno čakanje najdlje do izteka obdobja, navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa.

Pravice in obveznosti delavcev

  • delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
  • ima dolžnost, da se na zahtevo delodajalca vrne na delo do 7 delovnih dni v tekočem mesecu, o čemer mora delodajalec predhodno obvestiti Zavod RS za zaposlovanje
  • če v času začasnega čakanja na delo, v soglasju z delodajalcem, izrabi pravico do letnega dopusta, ima za čas izrabe pravico do polnega nadomestila (100%)
  • v času odrejenega čakanja na delo, se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve
  • v času dela s polnim delovnim časom ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ

Delavci s pravicami iz socialnih zavarovanj

  • če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do odsotnosti z dela, na podlagi posebnih predpisov ali druge upravičene odsotnosti, se nadomestilo plače v tem času ne izplačuje
  • če je delavec ob napotitvi na začasno čakanje na delo ali med trajanjem, upravičen do dela s krajšim delovnim časom, v skladu s posebnimi predpisi, se nadomestilo plače v tem času izplačuje v sorazmernem delu

Obveznosti delodajalca

  • delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, mora izplačevati nadomestilo plače
  • v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
  • če delavca pozove, da se vrne na delo, o tem predhodno obvesti Zavod RS za zaposlovanje
  • v času prejemanja nadomestila plače, ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, ki jih je napotil na začasno čakanje na delo ali odpovedati pogodbe večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13.3.2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih
  • ne more uveljavljati nadomestila plače za čakanje na delo v času teka odpovednega roka

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:

  • ne izpolnjuje pogoja upada dohodkov
  • delavcem, ki so napoteni na začasno čakanje na delo, ne izplačuje nadomestila plače
  • v obdobju prejemanja subvencije odreja nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas, kljub temu, da to delo lahko opravi z delavci na začasnem čakanju na delo
  • delavca pozove, da se vrne na delo, pa o tem predhodno ne obvesti Zavod RS za zaposlovanje
  • krši prepoved odpuščanja delavcev v času prejemanja delnega povračila nadomestila plače
  • če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije po ZGD
  • če je pri oddaji vloge za uveljavitev pravice predložil neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ali neresnično izjavo, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let od dne oddaje vloge ali neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plač

V primeru, da je skupna višina prejetih javnih sredstev presegla zgornjo mejo (1.800.000 EUR na posamezno podjetje oz. 270.000 EUR na podjetje dejavno v sektorju ribištva ali akvakulture oz. 225.000 EUR na podjetje dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov), je potrebno prejeta sredstva v presežku vrniti.

Delodajalec, ki je prejel povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po tem zakonu, mora v primeru, da je od 1.2.2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021, o tem seznaniti FURS v 2 mesecih po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Če pogoji upada dohodka ob predložitvi letnih poročil za leto 2021 ne bodo doseženi, subjekt o tem obvesti FURS najkasneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oz. za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021, in vrne znesek prejete pomoči v roku 30 dni od vročitve odločbe. Po preteku roka za plačilo, se obračunavajo zakonske zamudne obresti.

FURS in ZRSZ, ki sta pristojna za ugotavljanje vračila neupravičeno prejetih sredstev, pa lahko dovolita obročno vračilo dolga iz tega naslova v največ 6 mesečnih obrokih v obdobju šest mesecev zaradi izgube sposobnosti pridobivanja prihodkov zaradi epidemije.

Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo, se za odloženi znesek, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi, ne zaračunavajo obresti.

V kolikor pa prejemnik sredstev zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. Organ v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

Višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % od izplačanih 80% bruto I) in je navzgor omejena z višino povprečne mesečne plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober 2020 (1.821,44 EUR bruto).

Prav tako pa je mogoče tudi uveljavljanje 100 % povračila izplačanega nadomestila plače (bruto I), vendar le za delodajalce, pri katerih skupni znesek javnih sredstev, prejetih v skladu s točko 3.1 Začasnega okvirja, ne bo presegel 1.800.000 EUR na posamezno podjetje (oz. 270.000 EUR na podjetje dejavno v sektorju ribištva ali akvakulture oz. 225.000 EUR na podjetje dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov). V ta znesek se všteva tudi pomoč, ki jo bo delodajalec prejel do konca upravičenosti po PKP8. višina delnega povračila izplačanega nadomestila plače je omejena z višino povprečne mesečne plače v RS.

Delodajalec se torej sam odloči, ali bo uveljavljal povračilo izplačanega nadomestila plače v višini 100 % ali 80 %, in sicer pri oddaji vloge na ZRSZ, s predložitvijo izjave.

Ne glede na zgoraj navedeno, pa je v primeru oziroma za čas, ko je delodajalcu zaradi epidemije COVID-19 s predpisi opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, v povračilo nadomestila plače, ki ga krije RS (80 % oz. 100 %) vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalcu pripada povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Delodajalec, ki je neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov je bil v letu 2020 nižji od 70 %, lahko uveljavlja povračilo nadomestila plače le v višini deleža, ki je enak deležu njegovih prihodkov iz nejavnih virov.

Postopek uveljavljanja povračila nadomestila plače in izplačilo

Delodajalec uveljavi pravico do povračila izplačanih nadomestil plače z vlogo, ki jo vloži v elektronski obliki pri Zavodu RS za zaposlovanje v roku 8 dni od napotitve delavca na začasno čakanje na delo. V primeru podaljšanja ukrepa s sklepom vlade, je v določenem roku 8 dni mogoče vložiti vlogo najpozneje do 30.6.2021.

V primeru, da je delodajalec napotil delavce na začasno čakanje na delo že pred uveljavitvijo tega zakona, za obdobje od 1.2.2021 dalje, lahko vloži vlogo v 8 dneh od uveljavitve tega zakona, če izpolnjuje vse pogoje za uveljavitev pravice.

V roku 8 dni od uveljavitve tega zakona, lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače uveljavi tudi delodajalec, ki je delavce napotil na začasno čakanje na delo v obdobju od 16.1.2021 do 31.1.2021 (za to obdobje se delodajalcu povrne ustrezna višina bruto I nadomestila).

Vlogi delodajalec priloži:

  • oceno upada prihodkov
  • dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo iz poslovnega razloga (odredba/sklep)
  • izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo
  • izjavo, za pravilnost katere kazensko in materialno odgovarja, da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
  • izjavo, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače
  • izjavo, da iz naslova državnih pomoč po interventnih zakonih ni oziroma ne bo presegel 800.000 EUR na posamezno podjetje (oz. 270.000 EUR na podjetje dejavno v sektorju ribištva ali akvakulture oz. 225.000 EUR na podjetje dejavno na področju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov)

Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor.

Delno povračilo nadomestila plače se izplačuje mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Kombinacija ukrepov

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest (npr. subvencioniranje skrajšanega delovnega časa), če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

Kazenske določbe

Z globo od 3.000 do 20.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

  • v roku ne obvesti FURS o obveznosti vrnitve sredstev (v primeru nedoseganja upada prihodka)
  • ne omogoči administrativnega in finančnega nadzora
  • izplača nadomestila plače v nasprotju z zakonom
  • v času prejemanja nadomestil plače odredi delavcem nadurno delo ali začasno prerazporedi delovni čas
  • ne obvešča zavoda v primeru, da delavca pozove, da se vrne na delo
  • odpusti delavca v obdobju prejemanja delnega povračila nadomestila plače
  • predloži neresnično izjavo o plačilu vseh zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, na dan vložitve vloge
  • predloži neresnično izjavo o na dan vložitve vloge izpolnjenih obveznostih iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let do dne oddaje vloge
  • predloži neresnično izjavo, da je zaposlenim na dan oddaje vloge za uveljavitev pravice do povračila nadomestila plače za čas začasnega čakanja na delo, izplača plačo oziroma nadomestilo plače
  • v roku ne obvesti oziroma seznani FURS o obveznosti vrnitve sredstev (v 2 mesecih po izplačilu dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oz. dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu)

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

  1. Spremembe pri delnem subvencioniranju skrajšanega polnega delovnega časa

Pravico do subvencije lahko, od 1.2.2021 dalje uveljavlja delodajalec, ki:

  • je pravna ali fizična oseba in ki je bil v PRS vpisan pred 18.10.2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila pred 18.10.2020 vpisana v kmetijski register in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela.

Delodajalec, ki je prejel subvencijo skrajšanega polnega delovnega časa, mora v primeru, da je od 1.1.2021 dalje prišlo do izplačil dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plače za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 ali za leto 2021, o tem seznaniti FURS v roku 2 mesecev po izplačilu. Prejeta sredstva mora vrniti po vročitvi odločbe, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva prejema subvencije do dneva vračila.

Dodana je tudi globa v primeru, da delodajalec o zgornjih izplačilih oz. nakupih ne obvesti FURS v roku 2 mesecev, in sicer se v tem primeru kaznuje z globo od 10.000 do 50.000 EUR. Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba delodajalca pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

  1. Ureditev obveščanja o delu na domu

Delodajalec mora, pred začetkom dela delavca na domu, obvestiti Inšpektorat RS za delo o:

  • podatkih o delodajalcu (naziv, naslov, matična številka in dejavnost, ki jo opravlja),
  • podatkih, ki se nanašajo na delavca, ki bo opravljal delo na domu (osebno ime, naziv delovnega mesta oziroma vrsta dela, s kratkim opisom dela, ki ga bo delavec opravljal, delovna sredstva in delovna oprema, ki jo bo delavec uporabljal, predvideno obdobje trajanja in predvideni delež delovnega časa opravljanja dela na domu),
  • morebitnem tveganju za varnost in zdravje delavca pri opravljanju dela na domu.

Delodajalci, ki so vpisani v poslovni register, obvestilo vložijo elektronsko, preko SPOT (eVem).

Ukrep velja od 1.4.2021 do 31.12.2021 (do 31.3.2021 pa velja podaljšanje enakega ukrepa iz PKP6).

  1. Krizni dodatek

Delodajalec mora vsakemu zaposlenemu, ki dela in čigar mesečna plača za november 2020, pri kateri se ne upošteva plačilo za poslovno uspešnost, ni presegla dvakratnika minimalne plače, izplačati ob plači za mesec januar 2021 krizni dodatek v višini 200 EUR, ki je oproščen plačila vseh davkov in prispevkov.

Določba se ne uporablja za zaposlene, katerim je krizni dodatek iz PKP7 že izplačan do začetka uporabe tega zakona. Gre torej za nekakšen korektiv pri tistih zaposlenih, ki so zaradi upoštevanja izplačane poslovne uspešnosti v decembru 2020, izpadli iz upravičenosti do kriznega dodatka iz PKP7.

Za povračilo izplačanega dodatka zaposlenemu delodajalec preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki predloži IZJAVO, s katero izjavlja, da je zaposlenemu izplačal krizni dodatek. Izjava se vloži najkasneje do konca marca 2021. FURS izplača povračilo kriznega dodatka najkasneje do 20.4.2021.

Zaposleni pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna RS in občinskih proračunov ter tujih diplomatskih predstavništvih in konzulatih, mednarodnih organizacijah, predstavništvih mednarodnih organizacij ter institucijah, organih in agencijah Evropske unije v RS, niso upravičeni do kriznega dodatka.

Če delavec ne dela cel mesec december je upravičen do sorazmernega dela dodatka. Delavcu pripada dodatek za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal, dodatek pa mu ne pripada za druge oblike odsotnosti z dela.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom, ima pravico do sorazmernega dela dodatka, razen če dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (v tem primeru ima pravico do celotnega dodatka).

V primeru, da delodajalec ne izplača kriznega dodatka, se kaznuje z globo od 3.000 do 20.000 EUR. Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR. Odgovorna oseba delodajalca se za prekršek kaznuje z globo od 450 do 2.000 EUR. Za delodajalca posameznika pa je predpisana globa od 450 do 1.200 EUR.

  1. Delno subvencioniranje dviga minimalne plače

Delno subvencioniranje minimalne plače je za izplačane plače v obdobju od januarja do junija 2021 predvideno na način, da je delodajalec za vsakega zaposlenega, katerega plača za polni delovni čas, brez dodatkov (določenih z zakoni in drugimi predpisi oz. kolektivnimi pogodbami), dela plače za delovno uspešnost in plačila za poslovno uspešnost (dogovorjenega s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi), ne presega zneska minimalne plače, upravičen do povračila minimalne plače v obliki mesečne subvencije v višini 50 EUR.

Če ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom ali opravlja delo v krajšem delovnem času od polnega, ima delodajalec pravico do sorazmernega dela subvencije.

Do subvencije niso upravičeni delodajalci, ki so neposredni ali posredni uporabniki proračuna RS in občinskih proračunov ter tuja diplomatska predstavništva in konzulati, mednarodne organizacije, predstavništva mednarodnih organizacij ter institucije, organi in agencije EU v RS. Prav tako delodajalec ni upravičen do subvencije za zaposlene v programu javnih del.

Za pridobitev subvencije delodajalec preko informacijskega sistema FURS v elektronski obliki predloži IZJAVO, s katero izjavlja, da je zaposlenemu obračunal in izplačal plačo ter podatke, iz katerih izhaja upravičenost do subvencije. Izjava se predloži do konca meseca za subvencijo za pretekli mesec  (velja od vključno 20.3.2021 dalje), vendar najpozneje do konca julija 2021. FURS izplača subvencijo najpozneje do 20. v mesecu, ki sledi mesecu oddaje izjave.

Delodajalec, ki je uveljavil subvencijo, mora v primeru, da je od uveljavitve zakona prišlo do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 ali za leto 2021, o tem seznaniti FURS. Prejeta sredstva delodajalec vrne po vročitvi odločbe, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva uveljavitve pravic po tem zakonu do dneva vračila.

Delodajalec v obdobju prejemanja subvencije in še 3 mesece po tem ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga delavcem, za katere je bil upravičen do prejemanja subvencije, ali odpovedati pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev iz poslovnih razlogov, razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred uveljavitvijo tega zakona.

Za kršitev prepovedi odpuščanja je določena globa v višini od 3.000 do 20.000 EUR oziroma za manjšega delodajalca (zaposluje 10 ali manj delavcev) globa v višini od 1.500 do 8.000 EUR. Z globo od 450 do 2.000 EUR se kaznuje odgovorna oseba delodajalca, z globo od 450 do 1.200 EUR pa delodajalec posameznik.

Delno subvencioniranje dviga minimalne plače se za izplačane plače za mesece od julija do decembra 2021 predvideva na način, da se najnižja osnova za obračun prispevkov od plače in nadomestila plače za plače in nadomestila, izplačane za mesece od januarja do junija 2021, določi v višini minimalne plače.

  1. Odsotnost z dela zaradi bolezni

Ponovno se uvaja ukrep, ki je bil prvič sprejet v PKP5, in sicer je lahko delavec v obdobju do 31.12.2021 odsoten z dela zaradi bolezni, brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, do 3 zaporedne delovne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Nadomestilo se refundira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. ZZZS povrne delodajalcu izplačano nadomestilo v 60 dneh po predložitvi zahteve po povračilu. Zahtevo se vloži v elektronski obliki pri ZZZS, najpozneje 3 mesece po preteku ukrepa. Postopek vlaganja zahteve podrobneje določi ZZZS.

Delavec o odsotnosti pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Delavec v času odsotnosti ne sme opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja, saj mu v tem primeru nadomestilo ne pripada.

Če izbrani osebni zdravnik pri delavcu ugotovi, da je ta tudi po preteku obdobja kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni še nadalje neprekinjeno začasno odsoten z dela zaradi bolezni ali poškodbe, se šteje, da v tem primeru pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni ni izkoriščena. Glede povračila nadomestila plače se uporabijo določbe ZDR-1 in ZZVZZ (do 30 delovnih dni v breme delodajalca od prvega dne dalje).

Šteje se, da je pravica do enkratne kratkotrajne odsotnosti zaradi bolezni izkoriščena tudi, kadar je koriščena manj kot tri zaporedne delovne dni (npr. delavec je odsoten en dan ali dva zaporedna dneva).

  1. Podaljšanje nadomestil za izvajalce občasnega prevoza

Imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila stroškov tudi za obdobje od 1.4.2021 do 30.6.2021, ko zaradi posledic ukrepov za omilitev in odpravo posledic COVID-19 beležijo izpad prihodkov, ki ogroža izvajanje občasnega prevoza potnikov.

Nadomestilo stroškov znaša 33,30 EUR na avtobus na dan, pri čemer se upošteva za april 18 dni, maj 24 dni in junij 24 dni.

  1. Podaljšanje nadomestil za izvajalce mestnega prevoza

Imetniki licence Skupnosti, ki izvajajo prevoz potnikov v mestnem prometu po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli v času Odloka o začasni prepovedi in omejitvah javnega prevoza potnikov v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/20, 54/20 in  65/20) in do nadomestila tudi za obdobje od 1.4.2021 do 30.6.2021.

  1. Podaljšanje nadomestil za izvajalce šolskih prevozov

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence za prevoz potnikov in izvajajo posebne linijske prevoze za osnovne šole ali šole s prilagojenim programom ali zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, so upravičeni do nadomestila izpada prihodkov iz naslova šolskih prevozov tudi od 1.4.2021 do 24.6.2021, in sicer za vse dni, ko bi v skladu s šolskim koledarjem morali izvajati šolske prevoze, pa so ti začasno ustavljeni.

Pravica do nadomestila, pa zajema le del teh stroškov v višini 18 % dnevne cene ali v višini 18 % pogodbene cene na dan, če dnevna cena ni določena, za dni, ko izvajalec ni izvajal šolskih prevozov, pa so bili ti predvideni v šolskem koledarju.

  1. Podaljšanje nadomestil za občasne prevoze s kombiniranimi vozili

Pravne osebe ali samostojni podjetniki posamezniki, registrirani v RS, ki so imetniki licence za opravljanje prevozov v cestnem prometu, ki izvajajo prevoz potnikov po SKD 49.391 in 49.310 so upravičeni do nadomestila dela stroškov, ki so jih imeli tudi od 1.4.2021 do 30.6.2021.

Nadomestilo znaša 20,00 EUR na kombinirano vozilo na dan, pri čemer se v aprilu 2021 upošteva 18 dni, v maju 2021 24 dni in v juniju 2021 24 dni.

Kategorije: Korona

Prijavi se na novice

Prijavi se na novice

Pošiljamo aktualne in preverjene informacije na področju delovnega prava

Prijava na novice uspešna!