Državni zbor sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT)

in Aktualno

Obveščamo vas, da je Državni zbor včeraj 7.7.2021 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu za omilitev posledic epidemije COVID-19 (ZIUPGT). Zakon je objavljen v Uradnem listu dne 13.7.2021, veljati pa je začel naslednji dan po objavi, torej dne 14.7.2021. Besedilo zakona je dostopno TUKAJ.

Z zakonom se spreminjajo in dopolnjujejo nekatere določbe drugih zakonov, prav tako pa se določajo tudi začasni ukrepi na področju gospodarstva in posebej turizma, gostinstva, industrije srečanj in dogodkov, športa in kulture, nekateri so predstavljeni spodaj. Pri ukrepih, ki so poznani že po prejšnjih interventnih zakonih, so pomembnejše spremembe označene z rdečo barvo.

 

  1. Spremembe pri nekritih fiksnih stroških

Dodan je nov odstavek za upravičence, ki so uveljavili pomoč v obliki delnega povračila nekritih fiksnih stroškov za obdobje od 1. januarja do 30. junija 2021.

Če torej upravičenec, ki je uveljavil pomoč v zgoraj navedenem obdobju, ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev ali je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021,oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

 

2. Spremembe pri turističnih bonih po PKP3

Turistične bone, ki so bili določeni v lanski interventni zakonodaji, je po novem mogoče koristiti pri ponudniku na področju turizma, ki na dan vnovčenja bona izpolnjuje določene pogoje. Spreminja se torej le časovna komponenta, ostali pogoji pa ostajajo enaki. Torej poslovni subjekt, pri katerem se lahko bon vnovči, mora biti na dan vnovčenja bona:

  • vpisan v Poslovni register Slovenije in
  • vpisan v register nastanitvenih obratov, ki ga vodi AJPES, kot izvajalec dejavnosti nastanitvenega obrata in
  • opravlja dejavnost po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti 2008, Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti:

55.100 Dejavnost hotelov in drugih podobnih nastanitvenih obratov

55.201 Počitniški domovi in letovišča

55.202 Turistične kmetije s sobami

55.203 Oddajanje zasebnih sob gostom

55.204 Planinski domovi in mladinska prenočišča

55.209 Druge nastanitve za krajši čas

55.300 Dejavnost avtokampov, taborov

 

3. Povračilo nadomestila plače za skrajšani polni delovni čas

Obseg ukrepa

  • gre za odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo
  • mogoče je le za delavce, ki imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas (40 ur na teden oz. vsaj 36 ur na teden, če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti)
  • delodajalec mora zagotavljati delo vsaj za polovični delovni čas (20 ur na teden)
  • v deležu od 5 do 20 ur tedensko lahko delodajalec uveljavlja delno povračilo nadomestila plače
  • delodajalci so upravičeni do izvajanja ukrepa odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, tudi v primeru, če jim delno povračilo nadomestila plače po tem zakonu ne bo dodeljeno ali zanj ne bodo zaprosili

 

Delavci, ki jim ni mogoče odrediti delo s skrajšanim delovnim časom

  • delavcu v času teka odpovednega roka
  • delavcu s pravicami iz socialnih zavarovanj, ki je upravičen do dela s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo)
  • novozaposlenemu prve 3 mesece od dneva nastopa delavca po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi (dodatna omejitev)

 

Upravičeni delodajalec

Pravico do ukrepa lahko uveljavlja delodajalec:

  • ki je pravna ali fizična oseba in je bil v Poslovnem registru Slovenije vpisan pred 31.12.2020 ter zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi (zavarovalna podlaga 001) za polni delovni čas oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost in je bila najpozneje na dan 31.12.2020 vpisana v Register kmetijskih gospodarstev in
  • po njegovi oceni najmanj 10 % zaposlenim mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 % dela (če ima npr. delodajalec 10 zaposlenih delavcev, izpolnjuje pogoj, če vsaj 1 delavcu ne more zagotavljati niti 36 ur dela tedensko)
  • mu je s predpisom vlade omejeno ali onemogočeno opravljanje gospodarske dejavnosti (dodaten pogoj)
  • ni neposredni ali posredni uporabnik proračuna RS oz. proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020 višji od 70 %

Pravice ne more uveljavljati tudi delodajalec:

  • če je nad njim uveden postopek stečaja ali ki se nahaja v likvidacijskem postopku,
  • ki ne izpolnjuje obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih pobira davčni organ, če ima neplačane zapadle obveznosti na dan vložitve vloge (tudi če na dan vložitve vloge nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let od oddaje vloge)

 

Vloga sindikata in sveta delavcev

Pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, se mora delodajalec posvetovati s sindikati pri delodajalcu oz. svetom delavcev, če pri delodajalcu sindikata ni. Obvezno mora pridobiti pisno mnenje sindikata oz. sveta delavcev. V kolikor pri delodajalcu ni organiziranega niti sindikata niti sveta delavcev, mora delodajalec pred sprejemom odločitve obvestiti delavce na pri delodajalcu običajen način.

Vsebina posvetovanja:

  • obseg dela s skrajšanim delovnim časom
  • število zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno
  • trajanje odreditve

V kolikor se spremenijo okoliščine odreditve dela s skrajšanim delovnim časom (obseg dela s skrajšanim delovnim časom, št. zaposlenih, ki jim bo takšno delo odrejeno, trajanje odreditve), ki so bile podlaga za sprejetje odločitve, je potrebno opraviti novo posvetovanje.

 

Časovna omejitev

Delodajalec lahko posameznemu delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom od 1.7.2021 do 30.9.2021.

Ukrep se lahko največ enkrat podaljša še za obdobje 3 mesecev, vendar najdlje do 31.12.2021.

 

Napotitev na delo s skrajšanim delovnim časom in višina nadomestila

Delodajalec mora delavcu pisno odrediti delo s skrajšanim delovnim časom. V pisnem napotilu določi:

  • obseg skrajšanega delovnega časa, ki ne sme biti krajši od polovice polnega delovnega časa
  • čas tajanja dela s skrajšanim delovnim časom
  • razporeditev delovnega časa ali način razporeditve delovnega časa
  • čas trajanja odmora med delom
  • višino povračila stroškov v zvezi z delom
  • možnost in način poziva delavcu, da delo ponovno opravlja s polnim delovnim časom
  • višino nadomestila plače

V primeru podaljšanja ukrepa, lahko delodajalec delavcu odredi delo s skrajšanim delovnim časom najdlje do izteka obdobje, navedenega v sklepu vlade o podaljšanju ukrepa.

Delavec ima v času, ko zaradi skrajšanega delovnega časa ne dela, pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove za nadomestilo, v skladu s 137. in 138. členom Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

 

Pravice in obveznosti delavcev

  • delavec ohrani vse pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot da bi delal polni delovni čas, razen tistih, ki so izrecno drugače urejene
  • ima pravico do plačilo za delo v času, ko dejansko dela
  • za čas do polnega delovnega časa, ima pravico do nadomestila plače
  • ima pravico do odmora med delovnim časom, v sorazmerju s časom, prebitim na delu
  • ima obveznost, da na zahtevo delodajalca opravlja delo s polnim delovnim časom
  • v času odrejenega skrajšanega delovnega časa, se lahko prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in se vključi v ukrepe, ki se zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve
  • v času dela s polnim delovnim časom ni zavezan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ

 

Obveznosti delodajalca

  • delavcem, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, mora izplačevati plačo in nadomestilo plače v sorazmernem delu, glede na odrejeni delež dela
  • v obdobju prejemanja subvencije in še 1 mesec po tem obdobju ne sme začeti postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov delavcem, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom ali večjemu številu delavcev (razen če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet pred uveljavitvijo tega zakona in delodajalec za te delavce ni uveljavil subvencije po interventnih zakonih)
  • v obdobju prejemanja subvencije ne sme odrejati nadurnega dela, neenakomerno razporediti ali začasno prerazporediti delovnega časa, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom
  • dolžan je voditi evidenco o izrabi delovnega časa, v katero za delavca, ki mu je bilo odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom, vpisuje tudi dejanski čas prihoda in odhoda z dela
  • predhodno sporoča Zavodu RS za zaposlovanje, če delavca pozove, da opravlja delo s polnim delovnim časom

 

Vračanje sredstev

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, če:

  • krši zgoraj navedene obveznosti
  • če je v postopku uveljavljanja pravice do delnega povračila nadomestila plače vlogi predložil neresnična dokazila (dokazila so navedena pod »Postopek uveljavljanja subvencije«)

Delodajalec mora v celoti vrniti vsa prejeta sredstva, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, če:

  • če v obdobju prejemanja sredstev ali v obdobju po prenehanju prejemanja sredstev, ki je enako obdobju prejemanja sredstev, začne postopek likvidacije
  • če od 1.1.2021 dalje pride do izplačila dobička, nakupov lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačil nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 ali za leto 2021 (o tem je potrebno seznaniti FURS najpozneje v 2 mesecih po izplačilu in vrniti prejeta sredstva v roku 30 dni po vročitvi odločbe)

O vračilu prejetih sredstev (z izjemo zadnje alineje) odloči ZRSZ z odločbo, zoper katero ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Delodajalec mora vrniti sredstva v 30 dneh po vročitvi odločbe.

 

Višina subvencije in izplačevanje

Višina delnega povračila nadomestila plače znaša 80 % nadomestila plače (80 % od izplačanih 80 %) in je omejena z višino polovice povprečne mesečne plače v RS za leto 2020 (928,10 EUR bruto). V 80 % nadomestila plače, ki ga krije RS je vključeno nadomestilo plače z vsemi davki in prispevki delodajalca (bruto II).

Delodajalcu pripada delno povračilo nadomestila za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal.

Subvencija se izplačuje mesečno, in sicer deseti dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

 

Postopek uveljavljanja subvencije

Delodajalcu se dodeli subvencija na podlagi elektronske vloge, ki jo skupaj z dokazili vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v roku 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa.

Če je delodajalec delavcem skrajšani delovni čas odredil že pred uveljavitvijo tega zakona za obdobje od 1.7.2021, vloži vlogo v 15 dneh od uveljavitve tega zakona.

V primeru podaljšanja ukrepa je mogoče vlogo vložiti najpozneje do 31.12.2021.

Vlogi priloži:

  • pisno odredbo delavcu o skrajšanju polnega delovnega časa,
  • dokazila o izpolnjevanju pogoja registracije in pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, o nezmožnosti zagotavljanja dela delavcem
  • podpisano izjavo, s katero se zaveže, da v obdobju prejemanja subvencije in še 1 mesec po tem obdobju ne bo kršil prepoved odpuščanja (ne sme iz poslovnih razlogov odpustiti delavcev, za katere prejema subvencijo in večjega števila delavcev)
  • soglasje za objavo podatkov (javna objava podatkov prejemnikov sredstev)
  • pisno izjavo, za katero kazensko in materialno odgovarja, da je delavcem plačal plačo oziroma nadomestilo plače
  • pisno izjavo, da ima na dan vložitve vloge plačane vse zapadle obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti in da ima na dan vložitve vloge izpolnjene obveznosti iz naslova predložitve vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjih 5 let od dne oddaje vloge in, da je zaposlenim na dan vložitve vloge izplačal vsa nadomestila plače

Zavod o vlogi odloči v 15 dneh od prejema vloge s SKLEPOM. Zoper sklep ni pritožbe, možen pa je upravni spor. Na podlagi sklepa se sklene pogodba o subvencioniranju.

Delodajalec uveljavlja subvencijo mesečno (vsak mesec znova) za pretekli mesec, dokler izpolnjuje pogoje.

Delodajalec mora zahtevek za povračilo izplačanega nadomestila plače na podlagi predhodno izdanega sklepa o povračilu nadomestila plače vložiti najkasneje do 30.6.2022.

 

Javna objava evidence prejemnikov sredstev

Seznam prejemnikov subvencije in podatki o višini prejetih subvencij predstavljajo informacijo javnega značaja in so javno objavljeni na spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

 

Kombinacija ukrepov

Subvencija se lahko kombinira tudi z drugimi ukrepi za podporo ohranjanju delovnih mest, če kombinirana podpora ne povzroči prekomernega nadomestila za stroške plač posameznega delavca.

 

Kazenske določbe

Z globo od 10.000 do 50.000 EUR se kaznuje delodajalec, ki:

  • krši prepoved odpuščanja
  • v času prejemanja subvencije delavcem odredi nadurno delo, neenakomerno razporedi ali začasno razporedi delovni čas, če to delo lahko opravi z delavci, ki jim je odrejeno delo s skrajšanim delovnim časom
  • krši prepoved odreditve dela s skrajšanim delovnim časom v teku odpovednega roka
  • krši obveznost posvetovanja pred sprejemom odločitve o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom s sindikatom oz. svetom delavcem oz. obveznost obveščanja delavcev na običajen način
  • če v roku (2 meseca od izplačila) ne seznani FURS o izplačilih dobička, nakupih lastnih delnic ali lastnih poslovnih deležev, izplačilih nagrad poslovodstvu oziroma dela plač za poslovno uspešnost poslovodstvu, izplačanih v letu 2021 oziroma za leto 2021.

Manjši delodajalec (zaposluje 10 ali manj delavcev) se kaznuje z globo od 1.500 do 8.000 EUR, odgovorna oseba pa z globo od 450 do 2.000 EUR. Z globo od 450 do 1.200 EUR se kaznuje delodajalec posameznik.

 

  1. NOV UKREP – Pomoč za financiranje regresa za letni dopust za leto 2021

Upravičenec in pogoji

Upravičenec do pomoči za financiranja regresa za letni dopust za leto 2021 je pravna ali fizična oseba, ki:

  • je bila vpisana v PRS do 31.5.2021,
  • na dan uveljavitve tega zakona opravlja kot glavno dejavnost ali kot dopolnilno dejavnost na kmetiji po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Prilogi II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
·        11.050 Proizvodnja piva (mali proizvajalec piva)
·        49.392 Obratovanje žičnic
·        55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55),
·        56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
·        59.140

·        77.110

Kinematografska dejavnost

Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup

·        77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
·        77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
·        79.110 Dejavnost potovalnih agencij
·        79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
·        79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
·        82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
·        85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
·        85.520 Izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje na področju kulture in umetnosti
·        86.220 Specialistična zunajbolnišnična zdravstvena dejavnost – v sklopu slovenskih naravnih zdravilišč
·        90.010 Umetniško uprizarjanje,
·        90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
·        90.040 Obratovanje objektov za kulturne prireditve
·        91.020 Dejavnost muzejev
·        91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
·        92.001 Dejavnost igralnic
·        93.110 Obratovanje športnih objektov
·        93.120 Dejavnosti športnih klubov
·        93.130 Obratovanje fitnes objektov
·        93.190 Druge športne dejavnosti
·        93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
·        93.292 Dejavnost smučarskih centrov
·        93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas
  • dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu skladno s tretjim odstavkom tega člena.
  • ima vsaj enega zaposlenega, ki je na dan uveljavitve tega zakona v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen na podlagi 14. člena ZPIZ-2 (zavarovalna podlaga 001),
  • ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe

Upravičenec ne more biti neposredni ali posredni uporabnik proračuna Republike Slovenije oziroma proračuna občine, katerega delež prihodkov iz javnih virov ali iz odstopljenih javnih virov je bil v letu 2020  višji od 70  odstotkov.

Šteje se, da upravičenec zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu, če bo izpolnjen tudi pogoj upada prihodkov:

  • da so prihodki upravičenca v letu 2021 zaradi posledic epidemije COVID-19 upadli za več kot 20 odstotkov glede na leto 2019 oziroma 2020
  • če upravičenec ni posloval v celotnem letu 2019, 2020 oziroma 2021: upravičen le, če se mu bodo povprečni mesečni prihodki leta 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019, 2020 oziroma 2021
  • če v letu 2019 in 2020 ni posloval: je do pomoči upravičen tudi tisti upravičenec, ki se mu bodo povprečni mesečni prihodki v letu 2021 znižali za več kot 20 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2021 do 31. maja 2021.

Če pogoj ni dosežen, mora upravičenec vrniti celotno pomoč.

Pri izračunu upada prihodkov od prodaje pa se lahko upošteva prihodke od prodaje glede na povprečno število zaposlenih ali, če je tak način upoštevanja prihodke od prodaje glede na vrednost osnovnih sredstev, brez zemljišč prihodkov od prodaje za upravičenca ugodnejši.

Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki od podaje čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

 

Višina pomoči

Višina pomoči za financiranja regresa za letni dopust znaša 1.024 EUR na zaposlenega. Višina pomoči se določi v sorazmernem delu zneska iz prejšnjega stavka, v kolikor ima zaposleni pravico do regresa v sorazmernem delu.

Pomoč za financiranje regresa se določi glede na število zaposlenih vključenih v zavarovanje na podlagi 14. člena ZPIZ-2 (zavarovalna podlaga 001) na dan uveljavitve zakona.

Upravičena višina pomoči za financiranje regresa za letni dopust se ugotavlja na osnovi predloženih obračunov davčnega odtegljaja na katerih delodajalec prikaže izplačilo regresa, podatkov o zaposlenih pri delodajalcu ali drugih dokazil.

 

Izplačilo pomoči

Za izplačilo pomoči za financiranje regresa za letni dopust upravičenec preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je upravičena oseba in da je njegov upad prihodkov od prodaje več kot 20 odstotkov.

Upravičenec mora predložiti izjavo iz prejšnjega odstavka od 1. do 30.9.2021. FURS izplača pomoč za financiranje regresa za letni dopust do 20.10.2021.

 

Vračanje pomoči

Pomoč za financiranje regresa mora upravičenec nameniti za izplačilo regresa za zaposlene, kot jim pripada skladno z ZDR-1. Če upravičenec ne bo izplačal regresa zaposlenim v zakonskem roku (131. člen ZDR-1), mora vrniti prejeto pomoč.

Upravičenec, ki naknadno ugotovi, da je zahteval previsok znesek pomoči, o tem obvesti FURS najpozneje 31.12.2021, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Upravičenec, ki naknadno ugotovi, da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2021 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2021, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2021 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe. Po poteku roka za plačilo do plačila, se mu obračunavajo zakonske zamudne obresti.

Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

 

Kazenske določbe

Z globo od 1.200 do 15.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 EUR, če ne obvesti Finančne uprave Republike Slovenije o naknadni ugotovitvi previsoko zahtevanega zneska pomoči za financiranje regresa za letni dopust ali o naknadni ugotovitvi neizpolnjevanja pogojev za pridobitev pomoči za financiranje regresa za letni dopust.

Z globo od 800 do 10.000 EUR se kaznuje za prekršek iz prejšnjega odstavka samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 600 do 4.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

 

  1. NOV UKREP – Pomoč industriji srečanj in dogodkov

Upravičenec in pogoji

Upravičenec do pomoči iz prejšnjega člena je pravna ali fizična oseba, ki organizira dogodek ali dogodke ali je prijavljen na sejmu kot razstavljavec v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje naslednje pogoje:

  • je vpisan v Poslovni register Slovenije na dan oddaje vloge,
  • je organizator dogodkov in je registriran za eno izmed naslednjih dejavnosti po Standardni klasifikaciji dejavnosti Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti:

55.100 Dejavnost hotelov

79.110 Dejavnost potovalnih agencij

79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj

79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti

82.300 organiziranje razstav, sejmov, srečanj,

90.020 spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje,

93.120 dejavnosti športnih klubov,

93.190 druge športne dejavnosti,

  • ni na dan 31. december 2019 podjetje v težavah, skladno 18. točko 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, kar ne velja za mikro in mala podjetja, ki uveljavljajo pomoč iz prejšnjega člena,
  • je kot organizator dogodka moral odpovedati ali omejeno izvesti dogodek zaradi epidemije COVID-19 in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno,  ali je kot razstavljavec naknadno (po prijavi) s strani organizatorja prejel obvestilo o odpovedi sejma zaradi epidemioloških razmer,
  • izjavlja, da njegovo delovanje ni v celoti ali delno financirano iz drugih proračunskih virov,
  • mu ni bila pravnomočno izrečena sankcija globe za hujši davčni prekršek ali prekršek, katerega narava je posebno huda, in ni bil pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, razen kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti,
  • ni v postopkih zaradi insolventnosti ali postopkih prisilnega prenehanja, kot jih določa zakon, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, kar je razvidno iz evidence AJPES,
  • na dan oddaje vloge za izplačilo pomoči nima neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, pobira davčni organ, višjih od 50 eurov.

Upravičenec je upravičen do delnega povračila stroškov organizacije za dogodke, ni pa upravičen do pomoči za naslednje vrste dogodkov:

  • športne prireditve, ki se izvajajo v okviru državnih in mednarodnih lig in prvenstev,
  • prireditve in dogodki, ki jih organizirajo politične stranke,
  • politični dogodki (kot so demonstracije, protesti, ipd.)
  • šolski dogodki in dogodki, povezani s šolo,
  • zasebne dogodke (poroke, obletnice, ipd.)
  • prireditve, katerih datum izvedbe je določen tako, da je že v času nastanka stroškov organizacije srečanja ali dogodka ali oddaje vloge jasno, da izvedba dogodka ali udeležba na dogodku zaradi sprejetih omejitev ni mogoča.

Šteje se, da omejena izvedba dogodka pomeni:

  • da se dogodka zaradi zgoraj navedenih razlogov udeleži za vsaj 50 % manj udeležencev glede na kapacitete prostora, kjer se dogodek organizira oziroma glede na kalkulacije v izvedbenem načrtu dogodka
  • se dogodek izvede v avdio-video izvedbi, kar pomeni, da se mora izvedba dogodka zaradi ukrepov za zajezitev širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2, preseliti v virtualno okolje.

 

Višina delnega povračila in omejitve

Pomoč v obliki delnega povračila stroškov organizacije srečanj in dogodkov, kar vsebuje kongresni turizem in organizacijo prireditev, koncertov in sejmov ter drugih podobnih dogodkov, vključuje povračila v višini največ 80 % upravičenih stroškov zaradi odpovedi ali 60 % zaradi omejene izvedbe dogodkov. Skupni stroški dogodka morajo znašati najmanj 10.000 EUR.

Izvedba dogodka mora biti načrtovana v Republiki Sloveniji v obdobju od vključno 1.8.2021 do  vključno 31.12.2021.

Upravičeni stroški so le tisti stroški, ki so upravičencu nastali neposredno v povezavi z organizacijo srečanj in dogodkov. Obdobje upravičenih stroškov za izvedbo dogodka je od 13.3.2020 do prepovedi oziroma omejitve dogodka zaradi epidemije COVID-19 in predpisov, s katerimi je opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno ali omejeno.

V osnovo za izračun višine delnega povračila se ne všteva davek na dodano vrednost.

 

Izplačilo sredstev

Upravičenec mora za vsak dogodek posredovati ločeno vlogo na ministrstvo, pristojno za gospodarstvo.

 

  1. NOV UKREP – Boni za izboljšanje gospodarskega položaja na področju gostinstva, turizma, športa in kulture

 

Namen ukrepa

  • ureja se bon z namenom odprave posledic epidemije v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi za izboljšanje gospodarskega položaja z vidika spodbujanja potrošnje v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi
  • bon je vnovčljiv za storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije

 

Upravičenec do bona in višina

Upravičenec do bona je oseba s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na dan 30.6.2021, ki je polnoletna oseba oziroma bo v letu 2021 dopolnila 18 let in je upravičena do bona v višini 100 EUR. Ostale osebe, ki ne izpolnjujejo starostnega pogoja, izpolnjujejo pa pogoj glede stalnega prebivališča – mladoletni upravičenci, so upravičene do bona v višini 50 EUR.

Bon, ki se glasi na mladoletnega upravičenca, unovčijo zanj starši oziroma zakoniti zastopnik ali druga oseba, h kateri je mladoletni upravičenec z odločbo pristojnega organa zaupan v varstvo in vzgojo in za mladoletnega upravičenca dejansko skrbi (npr. rejnik, odgovorna oseba zavoda, kamor je mladoletni upravičenec nameščen). Bon se unovči na podlagi izjave.

Bon, ki se glasi na polnoletnega upravičenca, ki je postavljen pod skrbništvo, unovči zanj skrbnik. Bon se unovči na podlagi izjave skrbnika.

Bon je prenosljiv med upravičenčevimi sorodniki v ravni vrsti do drugega kolena (stari starši, starši, otroci, otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja, vnuki), zakonci, zunajzakonskimi partnerji, partnerji v sklenjeni ali nesklenjeni partnerski zvezi ter med otroci in njihovimi zakonitimi zastopniki, če to niso njihovi starši. Bon je prenosljiv le na osebo, ki izpolnjuje pogoje in se ne deduje. Bon je prenosljiv in se unovči na podlagi izjave.

 

Ponudnik storitev

Ponudnik storitev, pri kateremu se bon unovči, je poslovni subjekt, ki je na dan unovčitve bona:

  • vpisan v Poslovni register Slovenije in
  • opravlja kot glavno dejavnost po Prilogi I: Standardna klasifikacija dejavnosti – SKD 2008 in Priloga II: Pojasnila k standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 eno izmed naslednjih dejavnosti:
·        03.120 Sladkovodno ribištvo
·        47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami
·        49.392 Obratovanje žičnic
·        55. Gostinske nastanitvene dejavnosti (vključujoč vse poddejavnosti pod 55),
56. Dejavnost strežbe jedi in pijač (vključujoč vse poddejavnosti pod 56)
·        59.140 Kinematografska dejavnost
·        77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup
·        77.210 Dajanje športne opreme v najem in zakup
·        77.340 Dajanje vodnih plovil v najem in zakup
·        79.110 Dejavnost potovalnih agencij
·        79.120 Dejavnost organizatorjev potovanj
·        79.900 Rezervacije in druge s potovanji povezane dejavnosti
·        82.300 Organiziranje razstav, sejmov, srečanj
·        85.510 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju športa in rekreacije
·        85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti
·        90.010 Umetniško uprizarjanje,
·        90.020 Spremljajoče dejavnosti za umetniško uprizarjanje
·        90.040
·        91.020 Dejavnost muzejev
·        91.040 Dejavnost botaničnih in živalskih vrtov, varstvo naravnih vrednot
·        93.120 Dejavnosti športnih klubov
·        93.130 Obratovanje fitnes objektov
·        93.190 Druge športne dejavnosti
·        93.210 Dejavnost zabaviščnih parkov
·        93.292 Dejavnost smučarskih centrov
·        93.299 Druge nerazvrščene dejavnosti za prosti čas.

Ponudnik storitev je tudi nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki v skladu z uredbo, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji, na dan unovčitve bona opravlja najmanj eno izmed zgoraj navedenih dejavnosti.

 

Način in pogoji unovčitve

Bon se glasi na upravičenca in se unovči od začetka uporabe uredbe, ki jo sprejme vlada na podlagi zakona in do 31.12.2021. Vlada Republike Slovenije lahko s sklepom podaljša veljavnost bonov za obdobje do 6 mesecev.

Bon je evidentiran kot dobroimetje v korist upravičenca v informacijskem sistemu FURS.

Bon se unovči za plačilo storitve s področja gostinstva, turizma, športa in kulture, ki jo opravlja ponudnik iz šestega odstavka tega člena in je v celoti izvedena in koriščena na ozemlju Republike Slovenije. V primeru plačila storitve z bonom, ponudnik storitve za istovrstno storitev upravičencu ne sme zaračunavati višje cene, kot v primeru plačila z drugimi plačilnimi sredstvi. Prav tako niso dovoljene posebne, ločene ponudbe paketov z boni, temveč se morajo boni obravnavati kot plačilno sredstev za storitve po običajnem ceniku ponudnika storitev.  Ponudnik storitve pa lahko določi najnižji možni znesek za koriščenje bona za posamezno opravljeno storitev.

Upravičenec lahko svoj bon izkoristi tudi v več manjših zneskih in pri različnih ponudnikih storitev, a v skupni vrednosti do največ 100 EUR oziroma 50 EUR dobroimetja.

Če upravičenec bona ne unovči do 31.12.2021 oziroma do roka, ki ga določi Vlada Republike Slovenije, ne more zahtevati izplačila bona v denarju od Republike Slovenije.

Ponudnik storitve od FURS prejme sredstva v višini unovčenega bona. Povračilo sredstev s strani FURS na podlagi unovčenih bonov se izvede najpozneje v 30 dneh. Ponudnik storitve prejme sredstva na podlagi predložene pisne potrditve upravičenca in kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista. Ponudnik storitve je dolžan hraniti predložene pisne potrditve upravičenca, kopije njegove osebne izkaznice ali potnega lista in vse izjave, ki so opredeljene v uredbi Vlade Republike, še 2 leti od dneva unovčitve bona.

Način unovčitve bona preko informacijskega sistema FURS, povračila sredstev s strani FURS in način vodenja evidence bonov iz predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo, ki mora biti izdana v roku 8 dni po uveljavitvi zakona.

 

Kazenske določbe

Z globo od 5.000 do 50.000 EUR se za prekršek kaznuje ponudnik storitev, ki je pravna oseba, če unovči bon za neopravljeno storitev ali v primeru plačila storitve z bonom za istovrstno storitev upravičencu zaračuna višjo ceno glede na plačilo z drugimi plačilnimi sredstvi.

Z globo od 2.500 do 25.000 EUR se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik.

Z globo od 2.000 do 5.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 2.200 EUR do 6.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo od 600 EUR do 2.000 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika.

Z globo od 400 EUR do 1.800 EUR se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 200 EUR do 600 EUR se za prekršek kaznuje upravičenec do bona, če ga prenese v nasprotju z zgornjimi določbami.

 

Categories: Aktualno

Prijavi se na novice

Prijavi se na novice

Pošiljamo aktualne in preverjene informacije na področju delovnega prava

Prijava na novice uspešna!