Regres in prenehanje delovnega razmerja

in Aktualno

FURS je objavil novo izdajo dokumenta »Dohodek iz zaposlitve, Regres za letni dopust«, ki je dostopen TUKAJ. V njem podaja pojasnilo v primeru, da delavec do 1. 7. prejme celoten znesek regresa za letni dopust, ki je v celoti neobdavčen, ker ne presega zakonske višine neobdavčenega regresa, nato pa mu delovno razmerje pri delodajalcu preneha. V takšnem primeru lahko, ob prenehanju delovnega razmerja, delodajalec od delavca zahteva vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga potem delavec vrne ali pa se delavec z vračilom ne strinja. Delodajalec se lahko tudi odloči, da vračila sorazmernega dela regresa od delavca ne bo zahteval.

Vprašanje, ki se ob tem pojavlja je, v kolikor delavec sorazmernega dela regresa ne vrne, ali delodajalec izplačilo davčno obravnava  drugače kot regres in popravi REK obrazec?

V davčno osnovo in osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost se ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Za vsebinsko opredelitev posameznega dohodka kot dohodek, ki se lahko obravnava po 13. točki prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 in po tretji alineji tretjega odstavka 144. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPIZ-2 oziroma kot regres za letni dopust, je ključna pravica do tega dohodka po delovnopravni zakonodaji kot je že predhodno navedeno.

Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se višina limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres za letni dopust, ki je določen v 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji oziroma pri letnem obračunu dohodnine v višini 100 % povprečne letne plače zaposlenih v Sloveniji, preračunane na mesec, za leto za katero se dohodnina odmerja, upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres. Ob tem je treba upoštevati tudi dejstvo, da so bili v času izplačila regresa izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu naknadno po izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu. Glede na navedeno v primeru prekinitve delovnega razmerja, ko delavec ne vrne sorazmernega dela regresa, delodajalcu ni treba popravljati REK obrazca.

Categories: Aktualno

Prijavi se na novice

Prijavi se na novice

Pošiljamo aktualne in preverjene informacije na področju delovnega prava

Prijava na novice uspešna!