Zakon o čezmejnem izvajanju storitev
Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki je bil dne 3.4.2023 objavljen v Uradnem listu RS št. 40/2023 določa pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v Republiki Sloveniji, začasno izvajajo storitve v drugi državi članici EU ter pogoje, pod katerimi lahko pravne in fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti, s sedežem v državi članici EU, začasno izvajajo storitve v Republiki Sloveniji. Nadomešča istoimenski zakon iz leta 2017, z namenom uskladitve nacionalne zakonodaje z evropsko.
Zakon je bil po navedbah MDDSZ pripravljen s ciljem celovite obravnave položaja napotenih delavcev pri opravljanju čezmejnih storitev, ki jih za svoje naročnike v drugih državah članicah EU zagotavljajo slovenska podjetja in samostojne osebe, nosilci gospodarske dejavnosti. Z zakonom naj bi se zagotavljala enaka obravnava napotenega delavca glede na samo naravo izvajanja dela (začasno ali občasno oziroma stalno, zaporedoma), določale varovalke za učinkovito preprečevanje kršitev in zlorab delovnopravne zakonodaje ter vzpostavila orodja za učinkovito izvajanje nadzora nad spoštovanjem pravil čezmejnega izvajanja storitev tako z vidika delovnopravne zakonodaje kot tudi zagotavljanje ustrezne socialne varnosti napotenih delavcev.
Zakon začne veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu, določene določbe pa se začnejo uporabljati 1.1.2024 in sicer:
- izvajanje Sporazuma o trgovini in sodelovanju med EU in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Združenim kraljestvom Velike Britanije in Severne Irske, na drugi strani,
- čezmejno izvajanje storitev delodajalcev in samozaposlenih oseb (II. poglavje zakona),
- vodenje evidenc prijav izvajanja storitev, izdanih potrdil A1 ter nadzorov na cesti nad tujimi delodajalci oziroma samozaposlenimi osebami na področju mednarodnega prevoza, (V. poglavje zakona, evidence),
- določbe glede ugotavljanja resničnosti izjave o izpolnjevanju pogojev za izdajo potrdila A1, resničnosti izjave samozaposlenih oseb, neposrednega vpogleda v elektronsko evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) glede podatkov o izdanih potrdilih A1, pridobivanja podatkov o opravljenih prijavah izvajanja storitev, neposreden vpogled v elektronsko evidenco Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) o prijavah začetka izvajanja storitev,
- določba o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.
Delodajalec čezmejno izvaja storitev pod pogojem, da:
- opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
- ne krši pomembnejših določb delovnopravne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca,
- storitev se izvaja v okviru dejavnosti, za katero je delodajalec registriran v Sloveniji, razen v primeru napotitve delavca v povezano gospodarsko družbo, in
- storitev se izvaja za lasten račun in pod lastnim vodstvom na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve, akta o napotitvi v povezano gospodarsko družbo ali v okviru opravljanja dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.
Samozaposlena oseba čezmejno izvaja storitev pod pogoji, da:
- opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji,
- se storitev izvaja v okviru dejavnosti, za katero je samozaposlena oseba registrirana v Republiki Sloveniji, in
- se storitev izvaja na podlagi sklenjene pogodbe z naročnikom storitve.
Za posamezne pogoje zakon navaja podlage za njihovo izpolnitev.
Zakon se ne uporablja za čezmejno izvajanje storitev pomorščakov v podjetjih trgovske mornarice, letalske posadke in kabinskega osebja, javnih uslužbencev in pogodbenih delavcev.
Pred začetkom izvajanja storitev oz. najkasneje na dan izvajanja mora delodajalec oz. samozaposlena oseba (vlagatelj) vložiti vlogo za pridobitev potrdila A1, ki se bo vlagala preko državnega portala SPOT, preko katerega se bodo vlagala tudi druga obvestila v skladu z zakonom. Zakon natančno določa postopke in pogoje pridobitve potrdila A1, ki se bistveno ne razlikujejo v primerjavi s starim zakonom, dodatno pa so določeni pogoji za izdajo potrdila A1 za namen čezmejnega izvajanja storitev v najmanj dveh državah članicah EU. Zakon navaja tudi podlage za prenehanje veljavnosti, odpravo in razveljavitev potrdila A1, kakor tudi globe za prekrške.
Vlagatelj mora po pridobitvi potrdila A1 obveščati ZZZS, ki je pristojen za izdajo, razveljavitev ali odpravo potrdila A1, o vseh spremembah, zlasti če napotitev ni bila izvedena ali je bila zaključena pred načrtovanim datumom, in sicer v petih dneh od nastopa spremembe. Na podlagi obvestila vlagatelja ZZZS ustrezno spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1.
Vlagatelj lahko v obdobju šestih mesecev po poteku veljavnosti potrdila A1 ZZZS obvesti, da je bil začetek napotitve poznejši od datuma začetka veljavnosti izdanega potrdila A1, da je napotitev predčasno prenehala ali da do napotitve sploh ni prišlo. Na podlagi obvestila vlagatelja ZZZS spremeni obdobje veljavnosti potrdila A1.
Pravice delavca do dela prostih dni, praznikov, krajšega dopusta ali krajše odsotnosti z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo, se ne štejejo za prekinitev čezmejnega izvajanja storitve oziroma za prekinitev napotitve delavca.
Napoteni delavci ali samozaposlene osebe, ki so državljani tretjih držav, lahko čezmejno izvajajo storitve v državah članicah EU le na podlagi veljavnega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo ali dovoljenja za začasno prebivanje, ki ni izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, izdanega v skladu z zakonom, ki ureja vstop in prebivanje tujcev v Republiki Sloveniji oziroma imajo v Republiki Sloveniji pravico do prostega dostopa na trg dela v skladu z zakonom, ki ureja zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev.
V primeru dvoma o opravljanju dejavnosti po izdaji potrdila A1, bo nadzor nad delodajalci v okviru svojih pristojnosti izvajal Inšpektorat za delo, nad samozaposlenimi osebami Finančna uprava.
Zakon podrobneje določa tudi pogoje in obveznosti tujega delodajalca oz. tuje samozaposlene osebe in posebej še pogoje in obveznosti delodajalcev in samozaposlenih oseb, ki izvajajo storitve v dejavnosti mednarodnega prevoza.
Z dnem uveljavitve zakona preneha veljati drugi odstavek 144. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki določa, da se za delavce, ki so v delovnem razmerju pri delodajalcu s sedežem v Republiki Sloveniji in so bili poslani na delo v tujino, za plačo (kot osnova za plačilo prispevkov) šteje plača, ki bi bila prejeta za enako delo v Republiki Sloveniji. Z novim zakonom se bo kot osnova za plačilo prispevkov upoštevala dejanska plača delavca napotenega na čezmejno delo in sicer za izplačila plače od vključno januarja 2024 dalje.
Vir: MDDSZ, Ul. RS