Kot smo zapisali v današnjem pismu, naslovljenem na predsednika Vlade RS dr. Roberta Goloba in pristojne ministre, je bila namreč na skupnem sestanku 9. oktobra 2023 dana beseda predsednika Vlade Republike Slovenije vsem predsednicam in predsednikom gospodarskih, delodajalskih in kmetijskih organizacij glede nadaljevanja in vsebine sprejema novele tega zakona. Na vladi sprejeti predlog novele je v nasprotju s to obljubo.
Ta poleg prenosa dveh direktiv, ki sta bili glavni argument za hitenje na strani vlade, uvaja vrsto drugih sprememb, ki niso bile usklajene, nekatere izmed njih pa niti obravnavane v celotnem procesu usklajevanj (koalicijske zaveze, subsidiarna odgovornost v gradbeništvu, dodatne pravice za žrtve nasilja…), kar pa je bila obljuba, ki jo je predsednik vlade podal na srečanju 9. 10. 2023. Poudarjamo, da smo bili delodajalci pripravljeni sprejeti uskladitve z direktivama in usklajene kompromisne predloge med vlado in obema socialnima partnerjema.
V gospodarstvu smo večkrat poudarili, da želimo biti enakovreden sogovornik pri pripravi premišljenih ukrepov in sprememb. Globalno poslovno okolje je izjemno težavno, dodatni pretresi in obremenitve gospodarstva pa vodijo v še večjo negotovost in posledično onemogočajo zagotavljanje blaginje za vse v Sloveniji, kar je naš skupen cilj.
Kot država moramo ohraniti zaupanje ne samo slovenskih podjetij, pač pa tudi mednarodnih investitorjev, ki so pomembni zaposlovalci neposredno in posredno prek svojih dobaviteljskih verig, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri inovacijski uspešnosti države. Žal obstaja zaskrbljujoča grožnja, da se razmere v Sloveniji zaradi naraščajočih obremenitev v obliki številnih dajatev za podjetja, banke in zaposlene še dodatno poslabšujejo. S tem se bo konkurenčnost države močno zmanjšala, kar bo privedlo do upada novih investicij.
Prav tako ponovno izpostavljamo, da dodatna obdavčitev bank prinaša negativne posledice, in zato ni ustrezna rešitev. Financiranje razvoja gospodarstva je odvisno od bančnega sektorja, v Sloveniji pa – zaradi nerazvitega trga kapitala – še toliko bolj. Slovensko gospodarstvo in tudi bančni sektor sta odvisna od tujega povpraševanja in pripravljenosti investitorjev za naložbe v banke in gospodarstvo, zaradi česar sta še posebej pomembni stabilnost in predvidljivost poslovnega in davčnega okolja. Diferenciacija sektorjev na teh področjih je slaba odločitev.
Na problem nejasnega, nepredvidljivega in nestabilnega gospodarskega okolja opozarjamo tudi kmetijske organizacije, saj prenagljene odločitve vznemirjajo gospodarski sektor, in tako nastaja škoda v celotni verigi preskrbe s hrano.
V pismu smo tudi ponovno izpostavili, da je potrebna popolna transparentnost pri Skladu za obnovo Slovenije. Še posebej ne želimo, da se sredstva zbira v sklad ‘na zalogo’, kot so izjavili nekateri vladni predstavniki. Pričakujemo pojasnilo pristojnih glede skupne ocene popoplavne neposredne škode, ki naj bi znašala 9,9 milijarde evrov. Menimo, da je nujna realna ocena, racionalnost porabe in jasna razmejitev škode na intervencijske stroške, stroške sanacije in stroške za obnovo. Prav tako pričakujemo nadzorno funkcijo v Skladu za obnovo.
V gospodarstvu se zavedamo svoje vloge in odgovornosti za zagotavljanje delovnih mest in razvoja države, zato ponovno pozivamo k največji stopnji sodelovanja, dialoga in iskanja kompromisov ter vašega razmisleka pred sprejemanjem škodljivih zakonov.
Advantage Austria Ljubljana
AmCham Slovenija
Britansko – slovenska gospodarska zbornica
Gospodarska zbornica Slovenije
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
Združenje ekoloških kmetov Zdravo življenje, Sindikat slovenskih kmetov
Slovensko-nemška gospodarska zbornica
Obrtno podjetniška zbornica Slovenije
Skupina podjetij z notranjim lastništvom
Trgovinska zbornica Slovenije
Zadružna zveza Slovenije
Združenje bank Slovenije
Združenje delodajalcev Slovenije
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije
Združenje Manager |