Slovenija je na mednarodni lestvici konkurenčnosti IMD med 70 gospodarstvi zdrsnila na najnižje 49. mesto, kar je jasen signal, da slovensko poslovno okolje izgublja razvojni zagon. Gospodarske organizacije v Sloveniji v okviru Gospodarskega kroga opozarjajo, da je to posledica kontinuirane previsoke obremenitve dela, administrativnih ovir, pomanjkanja kadrov, visokih stroškov energije, prepočasne digitalizacije in uvajanja novih tehnologij, kar zavira rast produktivnosti in več investicij. Brez hitrih in sistemskih ukrepov bo Slovenija v prihodnje težje zagotavljala kakovostna delovna mesta ter javne storitve in socialno varnost, ki temeljijo predvsem na uspešnem gospodarstvu. Gospodarski krog predlaga Vladi RS, socialnim partnerjem in širši javnosti, da pristopimo k pripravi širšega razvojnega dogovora ter k celostnemu pristopu izboljšanja poslovnega okolja v Sloveniji s ciljem dobrobiti za vse ljudi, podjetja in državo.
Prav zato je pomembno, da Ustavno sodišče čim preje odloči o dopustnosti referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS). S tem bo omogočilo nadaljnjo razpravo in pripravo ustreznih ukrepov za izboljšanje slovenskega poslovnega okolja in s tem pospešitev razvoja Slovenije.
Konkurenčnost podjetij mora biti interes države
Močno gospodarstvo je temelj blaginje. Uspešna podjetja ustvarjajo delovna mesta, vlagajo v razvoj, proizvajajo izdelke in storitve tako doma kot na mednarodnih trgih. S tem skupaj z zaposlenimi pomembno prispevajo vire za javne storitve, kot so zdravstvo, dolgotrajna oskrba, šolstvo, infrastruktura, varnost, pokojnine in drugi javni sistemi. Zato konkurenčnost ni ozko gospodarsko vprašanje, temveč vprašanje prihodnjega razvoja Slovenije in blaginje vseh ljudi.
Podjetja se danes soočajo z več pritiski hkrati. Stroški dela rastejo hitreje od produktivnosti, investicije so pod pritiskom, izvozni trgi so negotovi, energija ostaja pomemben strošek, postopki za izvedbo projektov pa so pogosto predolgi in zapleteni. V Sloveniji se poleg tega pogoji države za poslovanje neprestano spreminjajo. V takšnem okolju podjetja težje sprejemajo razvojne odločitve, širijo proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta z višjo dodano vrednostjo.
Za konkurenčnost gospodarstva je ključno tudi konkurenčno in učinkovito bančno okolje. Banke so osrednji vir financiranja podjetij in posledično na stroške poslovanja in razvoja gospodarstva neposredno vplivajo tudi pogoji, v katerih poslujejo banke. Če nacionalni regulatorni okvir ne zagotavlja enakih konkurenčnih pogojev (ang. equal level playing field) v primerjavi z drugimi državami EU, to povečuje stroške poslovanja in financiranja bank, s tem pa se zmanjšuje njihovo sposobnost zagotavljanja ugodnih virov financiranja podjetjem. Posledično se višji stroški bančnega poslovanja prenašajo v dražje financiranje investicij, razvoja in internacionalizacije gospodarstva.
Gospodarski krog poudarja, da so podjetja pripravljena vlagati, zaposlovati in se prilagajati novim razmeram, vendar za to potrebujejo stabilno, predvidljivo in razvojno naravnano poslovno okolje. Če se pogoji ne izboljšajo, se povečuje tveganje za manj investicij in selitev dejavnosti v konkurenčnejša okolja.
Interventni zakon je začetek, ne končna rešitev
Sprejeti Interventni zakon za razvoj Slovenije je pokazal, da je premik v smeri tako administrativnega kot davčnega razbremenjevanja mogoč. V Gospodarskem krogu podpiramo ukrepe, ki zmanjšujejo obremenitve podjetij in državljanov ter odpirajo prostor za razvojno usmerjene spremembe. Med pomembnejšimi rešitvami v zakonu izpostavljamo razvojno kapico na socialne prispevke, znižanje DDV na nekatera osnovna živila in začasno znižanje DDV za energente, spremembe pri obravnavi normirancev in mikro podjetnikov ter možnost nadaljnjega dela ob prejemanju polne pokojnine.
Zakon odpira vrata spremembam, za dejanski razvojni preboj Slovenije pa mora slediti druga faza s celostnim in sistematičnim oblikovanjem ukrepov z jasnim učinkom na rasti produktivnosti in dodane vrednosti, investicijah, digitalizaciji, debirokratizaciji in kadrih.
Potrebni so celostni in sistematični ukrepi z neposrednim učinkom na konkurenčnost
Gospodarski krog zato predlaga:
- davčno razbremenitev dela in podjetij, da bodo plače lahko višje brez dodatnega pritiska na konkurenčnost;
- postopno znižanje stroškov dela, zlasti za razvojne, strokovne in visoko produktivne kadre;
- odpravo nepotrebnih administrativnih ovir ter zakonodajo brez preseganja v EU določenih zahtev za nemoteno delovanje podjetij na notranjem trgu ter hitrejše in enostavnejše postopke za izvajanje investicij;
- konkurenčne in predvidljive cene energije za gospodarstvo;
- več podpore vlaganjem v raziskave, razvoj, inovacije, digitalizacijo in umetno inteligenco ter na razpisih več možnosti dostopa za vsa podjetja v primerih spodbud za izvedbo potrebnih investicij za t.i. zeleni prehod ter za večanje samooskrbe;
- nacionalni predpisi, ki vplivajo na poslovanje bank, naj zagotavljajo stroške in ostale pogoje poslovanja primerljive tistim v drugih državah EU, v podporo zagotavljanju konkurenčnih pogojev financiranja slovenskega gospodarstva in državljanov;
- hitrejše usklajevanje izobraževanja s potrebami gospodarstva ter učinkovitejše postopke vključevanje domačih in tujih kadrov.
Slovenija potrebuje več ambicije, več zaupanja v podjetnost in dogovor, da je uspešno gospodarstvo pogoj za blaginjo ljudi. Gospodarski krog zato poziva Vlado RS, socialne partnerje in širšo javnost k razvojnemu dogovoru z merljivimi cilji in jasno odgovornostjo za izvedbo.
O Gospodarskem krogu
Gospodarski krog povezuje 17 ključnih gospodarskih in kmetijskih organizacij v Sloveniji, ki skupaj predstavljajo širok spekter podjetij, panog in poslovnih skupnosti. Predstavlja platformo za sodelovanje, v kateri gospodarstvo oblikuje skupne poglede, izmenjuje argumente in odpira prostor za odgovoren, strokoven in dolgoročen dialog.
