0

Podočja delovanja - Socialni dialog

Socialni dialog

Socialni dialog je proces dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja stališč med različnimi interesnimi skupinami.
Socialni partnerji so predstavniki interesnih skupin dela (delojemalci – sindikati) ter kapitala (delodajalci – Združenja delodajalcev, zbornice) in države.

Socialni dialog je lahko bipartitni ali tripartitni. Tako poteka dvostranska ali tristranska komunikacija med delavci, delodajalci in državo oziroma med njihovimi predstavniki.

Bipartitni socialni dialog poteka med delodajalci in delojemalci, katerega cilj je sklenitev kolektivnih pogodb.

Tripartitni socialni dialog poteka med obema socialnima partnerjema ter državo na državni ravni, katerega cilj je predvsem sprejetje socialnega sporazuma.

Tripartitno sodelovanje socialnih partnerjev so vse oblike stikov med državo, delodajalci ter delojemalci pri pripravi in izvedbi gospodarsko-socialne politike, z namenom doseganja socialnega miru.

Socialni dialog služi kot poizkus uravnoteženja na videz nasprotnih interesov države (gospodarska rast), kapitala (konkurenčnost) in sindikatov (plače) z medsebojnim popuščanjem na temelju zaupanja s ciljem doseganja dolgoročne blaginje.
Vsem socialnim partnerjem je poleg zagovarjanja lastnih interesov skupno, da je deklariran cilj vseh doseganje socialnega miru. Cilj socialnega dialoga je skupen in sicer doseganje dolgoročne blaginje, v tem procesu pa se mora vsak socialni partner odpovedati delu svojih zahtev v zameno za skupno dobro.
Socialni dialog kot organizirana izmenjava stališč med socialnimi partnerji privede do obveznih dogovorov o odprtih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja države.
Predmet socialnega dialoga so praviloma pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, plače in plačna politika, zaposlovanje, vse vrste socialnih zavarovanj, socialna varnost, varnost zaposlenih in podobno.

Ravni urejanja socialno-ekonomskih vprašanj:

  • raven države, kjer se rešujejo vsa najpomembnejša vprašanja – v ekonomsko socialnem svetu
  • raven dejavnosti oz. panoge
  • raven posameznega gospodarskega subjekta

Ekonomsko socialni svet

Ustanovljen je bil 1994 na podlagi posebnega Dogovora o politiki plač za leto 1994. Deluje na podlagi tristranskega dialoga med socialnimi partnerji in ni vključen v formalno strukturo ustavnih institucij.

Sestavljajo ga predstavniki države in socialnih partnerjev in sicer : vlada (5), delodajalci (5) in sindikati (5) članov. Mandatno obdobje članov in namestnikov je tri leta.

Deluje kot posvetovalni forum o vprašanjih ekonomske in socialne politike in sodeluje pri oblikovanju, vpeljevanju in spreminjanju socialnega sporazuma.

Pripravlja pobude, predloge, priporočila in poročila za Vlado, Državni zbor in Državni svet RS.
ESS odločitve sprejema konsenzualno, katere zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh socialnih partnerjev.

ESS je dosedaj v svojem delovanju največ pozornosti posvečal sistemu in politiki plač, v povezavi s fiskalno, davčno, gospodarsko in socialno politiko države.

ESS je bistveno prispeval k uspešni implementaciji osnovnih ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, pravtako pa je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in integracije v mednarodni ekonomski prostor. ESS je dal velik prispevek h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.

PODROČJA DELOVANJA ESS:

  • sklepanje socialnega sporazuma,
  • socialne pravice in pravice iz obveznega zavarovanja,
  • problemi zaposlovanja in delovnih razmerij,
  • sistem kolektivnega dogovarjanja,
  • cene in davki,
  • ekonomski sistem in ekonomska politika,
  • pravna varnost,
  • sodelovanje z Mednarodno organizacijo dela in Svetom Evrope,
  • soupravljanje delavcev,
  • sindikalne pravice in svoboščine,
  • druge zadeve, ki se nanašajo na področje ekonomsko-socialnih zadev.

Pravila delovanja Ekonomsko-socialnega sveta

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (KPOP)

»Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov velik del svoje dejavnosti namenja bipartitnemu socialnem dialogu, ki je najbolj poudarjen na pogajanjih s sindikati s ciljem sklenitve kolektivnih pogodb, ki bodo sprejemljive za delodajalce in delavce ter bodo omogočale nadaljnji razvoj obrti in podjetništva.«

Aprila 2023 je bila s strani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Sindikata obrti in podjetništva Slovenije podpisana Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo – KPOP, ki se je začela uporabljati s 1.5.2023. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.

Nova KPOP je naslednica najstarejše kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki je bila izpogajana koncem leta 1971 in je s spremembami veljala vse do konca leta 2018. V marcu 2023 je bila dogovorjena nova pogodba, ki na področje obrti in malega gospodarstva znova prinaša stabilnejše in bolj predvidljivo delovnopravno okolje, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje.  Obe pogodbeni stranki sta pri pogajanjih izhajali iz razumevanja pomembnosti razvoja obrti in podjetništva ter posledic, ki jih dejavnosti obrti in malega gospodarstva imajo za socialno varnost delavcev, državo in naše skupno dobro, zavezujeta pogajati v dobro razvoja obrti in podjetništva ter interesov vseh, ki jih zastopata.

KPOP velja za delodajalce, člane združenja, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi o obrtnih dejavnostih ali Listi dejavnosti, ki se po Obrtnem zakonu običajno opravljajo na obrtni način, velja pa za vse delavce zaposlene pri teh delodajalcih, njihove agencijske delavce, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju, medtem ko za poslovodne osebe ureditve iz KPOP ne veljajo.

V času, ko ni bilo veljavne KPOP, so lahko delodajalci uporabili vzorec za pripravo individualnega Pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil pripravljen skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Od 1.5.2023 dalje pa zaradi možnosti uporabe KPOP ni več potrebe, da bi delodajalci pripravljali ali uporabljali individualne pravilnike.

Kolektivne pogodbe predstavljajo delovnopravne ureditve kot enotne minimalne standarde za obe pogodbeni strani, zato je KPOP potrebno presojati kot celoto. Bistvene prednosti za delodajalce so naslednje:

  • Poleg delovnopravnih ureditev za zaposlene, KPOP velja tudi za agencijske delavce, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju. Ne velja pa za poslovodne osebe.
  • Opredeljuje dodatne razloge za sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas.
  • Definira projektno delo, ki daje možnost sklenitev pogodb o zaposlitvi za določen čas za obdobje daljše od dveh let, to je za ves čas trajanja projekta.
  • Določa trajanje in spremljanje poskusnega dela ter pripravništva glede na tarifne razrede.
  • Definira primere začasnega opravljanja drugega dela, ki ni predmet pogodbe o zaposlitvi.
  • Opredeljuje razloge in dodatne primere za začasno prerazporeditev delovnega časa za nadurno delo. Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela se upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.
  • Pri neenakomerni razporeditvi in začasni prerazporeditvi delovnega časa omogoča, da se polni delovni čas šteje kot povprečje v obdobju 12 mesecev.
  • Definira načrtovanje in izrabo letnega dopusta ter število dni dopusta, ki se vežejo le na zaposlitev pri trenutnem delodajalcu.
  • Za malega delodajalca se skrajšuje minimalni odpovedni rok z 80 na 60 dni pri redni odpovedi zaposlenemu z več kot 25 let zaposlitve.
  • Ureja disciplinske odgovornosti in sankcije kršenja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja kot so opomin, odvzem bonitet ter samo trajanje ukrepa. Opredeljuje tudi odškodninska odgovornost.
  • Določa zneske najnižjih osnovnih plač v osmih tarifnih razredih in zneske dodatkov na plače.
  • Ureja možnost izplačila regresa za letni dopust v več obrokih v primeru nelikvidnosti delodajalca, z izplačilom najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 46/2023 dne 21.4.2023 in št. 62/2023 dne 6.6.2023.

Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred od 1. 3. 2025

Skladno s 64. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP) se najnižje osnovne plače s 1. marcem tekočega leta povečajo na podlagi povprečne letne inflacije preteklega leta in enkrat letno t.j. s 1. marcem za 1/3 letne pozitivne rasti BDP preteklega leta.

Povprečna letna inflacija za leto 2024 zanaša 2,0 %, BDP pa 1,6 %, zato se najnižji osnovni zneski plač za posamezni tarifni razred za 174 ur na mesec uskladijo za 2,53 % (2,0% + 1/3 BDP 0,53 %) in od 1. marca 2025 tako znašajo:

Tarifni razred

Najnižja osnovna plača

I.

834,38 EUR

II.

959,42 EUR

III.

1.012,55 EUR

IV.

1.072,30 EUR

V.

1.147,55 EUR

VI.

1.200,67 EUR

VII.

1.299,44 EUR

VIII.

1.375,51 EUR

V skladu s 76. členom KPOP je vajeniška nagrada določena v vsakokratnem veljavnem zakonu o vajeništvu. Zneski vajeniških nagrad se po 7. odstavku 20. člena Zakona o vajeništvu usklajujejo na način in v roku, ki ga določa Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Ta v 3. členu določa, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladijo enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

NAGRADE VAJENCEV, ki veljajo za izplačila od 1. marca 2025 dalje znašajo:

Letnik

Znesek

1.letnik

309,49 EUR

2. letnik

371,39 EUR

3. letnik

495,19 EUR

Obvestilo o piškotkih

Spletna stran ZDOPS uporablja piškotke za zagotavljanje osnovnega delovanja in izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem si lahko preberete v naši Politiki zasebnosti.