Socialni dialog je proces dogovarjanja, usklajevanja in sprejemanja stališč med različnimi interesnimi skupinami.
Socialni partnerji so predstavniki interesnih skupin dela (delojemalci – sindikati) ter kapitala (delodajalci – Združenja delodajalcev, zbornice) in države.
Socialni dialog je lahko bipartitni ali tripartitni. Tako poteka dvostranska ali tristranska komunikacija med delavci, delodajalci in državo oziroma med njihovimi predstavniki.
Bipartitni socialni dialog poteka med delodajalci in delojemalci, katerega cilj je sklenitev kolektivnih pogodb.
Tripartitni socialni dialog poteka med obema socialnima partnerjema ter državo na državni ravni, katerega cilj je predvsem sprejetje socialnega sporazuma.
Tripartitno sodelovanje socialnih partnerjev so vse oblike stikov med državo, delodajalci ter delojemalci pri pripravi in izvedbi gospodarsko-socialne politike, z namenom doseganja socialnega miru.
Socialni dialog služi kot poizkus uravnoteženja na videz nasprotnih interesov države (gospodarska rast), kapitala (konkurenčnost) in sindikatov (plače) z medsebojnim popuščanjem na temelju zaupanja s ciljem doseganja dolgoročne blaginje.
Vsem socialnim partnerjem je poleg zagovarjanja lastnih interesov skupno, da je deklariran cilj vseh doseganje socialnega miru. Cilj socialnega dialoga je skupen in sicer doseganje dolgoročne blaginje, v tem procesu pa se mora vsak socialni partner odpovedati delu svojih zahtev v zameno za skupno dobro.
Socialni dialog kot organizirana izmenjava stališč med socialnimi partnerji privede do obveznih dogovorov o odprtih vprašanjih gospodarskega in družbenega razvoja države.
Predmet socialnega dialoga so praviloma pravice, obveznosti in odgovornosti delodajalcev in delavcev, plače in plačna politika, zaposlovanje, vse vrste socialnih zavarovanj, socialna varnost, varnost zaposlenih in podobno.
Ravni urejanja socialno-ekonomskih vprašanj:
Ustanovljen je bil 1994 na podlagi posebnega Dogovora o politiki plač za leto 1994. Deluje na podlagi tristranskega dialoga med socialnimi partnerji in ni vključen v formalno strukturo ustavnih institucij.
Sestavljajo ga predstavniki države in socialnih partnerjev in sicer : vlada (5), delodajalci (5) in sindikati (5) članov. Mandatno obdobje članov in namestnikov je tri leta.
Deluje kot posvetovalni forum o vprašanjih ekonomske in socialne politike in sodeluje pri oblikovanju, vpeljevanju in spreminjanju socialnega sporazuma.
Pripravlja pobude, predloge, priporočila in poročila za Vlado, Državni zbor in Državni svet RS.
ESS odločitve sprejema konsenzualno, katere zavezujejo organe in delovna telesa vseh treh socialnih partnerjev.
ESS je dosedaj v svojem delovanju največ pozornosti posvečal sistemu in politiki plač, v povezavi s fiskalno, davčno, gospodarsko in socialno politiko države.
ESS je bistveno prispeval k uspešni implementaciji osnovnih ekonomskih in socialnih reform v procesu tranzicije, pravtako pa je bil pomemben dejavnik v procesu vključevanja v EU in integracije v mednarodni ekonomski prostor. ESS je dal velik prispevek h krepitvi socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za socialno-ekonomski razvoj države.
PODROČJA DELOVANJA ESS:
»Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov velik del svoje dejavnosti namenja bipartitnemu socialnem dialogu, ki je najbolj poudarjen na pogajanjih s sindikati s ciljem sklenitve kolektivnih pogodb, ki bodo sprejemljive za delodajalce in delavce ter bodo omogočale nadaljnji razvoj obrti in podjetništva.«
Aprila 2023 je bila s strani Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije in Sindikata obrti in podjetništva Slovenije podpisana Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo – KPOP, ki se je začela uporabljati s 1.5.2023. Pogodba je sklenjena za nedoločen čas.
Nova KPOP je naslednica najstarejše kolektivne pogodbe za zasebni sektor, ki je bila izpogajana koncem leta 1971 in je s spremembami veljala vse do konca leta 2018. V marcu 2023 je bila dogovorjena nova pogodba, ki na področje obrti in malega gospodarstva znova prinaša stabilnejše in bolj predvidljivo delovnopravno okolje, ki ga gospodarstvo nujno potrebuje. Obe pogodbeni stranki sta pri pogajanjih izhajali iz razumevanja pomembnosti razvoja obrti in podjetništva ter posledic, ki jih dejavnosti obrti in malega gospodarstva imajo za socialno varnost delavcev, državo in naše skupno dobro, zavezujeta pogajati v dobro razvoja obrti in podjetništva ter interesov vseh, ki jih zastopata.
KPOP velja za delodajalce, člane združenja, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi o obrtnih dejavnostih ali Listi dejavnosti, ki se po Obrtnem zakonu običajno opravljajo na obrtni način, velja pa za vse delavce zaposlene pri teh delodajalcih, njihove agencijske delavce, dijake in študente na obveznem praktičnem usposabljanju, medtem ko za poslovodne osebe ureditve iz KPOP ne veljajo.
V času, ko ni bilo veljavne KPOP, so lahko delodajalci uporabili vzorec za pripravo individualnega Pravilnika o delovnih razmerjih, ki je bil pripravljen skupaj z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije. Od 1.5.2023 dalje pa zaradi možnosti uporabe KPOP ni več potrebe, da bi delodajalci pripravljali ali uporabljali individualne pravilnike.
Kolektivne pogodbe predstavljajo delovnopravne ureditve kot enotne minimalne standarde za obe pogodbeni strani, zato je KPOP potrebno presojati kot celoto. Bistvene prednosti za delodajalce so naslednje:
Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 46/2023 dne 21.4.2023 in št. 62/2023 dne 6.6.2023.
Zneski najnižjih osnovnih plač za posamezni tarifni razred od 1. 3. 2025
Skladno s 64. členom Kolektivne pogodbe za obrt in podjetništvo (KPOP) se najnižje osnovne plače s 1. marcem tekočega leta povečajo na podlagi povprečne letne inflacije preteklega leta in enkrat letno t.j. s 1. marcem za 1/3 letne pozitivne rasti BDP preteklega leta.
Povprečna letna inflacija za leto 2024 zanaša 2,0 %, BDP pa 1,6 %, zato se najnižji osnovni zneski plač za posamezni tarifni razred za 174 ur na mesec uskladijo za 2,53 % (2,0% + 1/3 BDP 0,53 %) in od 1. marca 2025 tako znašajo:
Tarifni razred | Najnižja osnovna plača |
I. | 834,38 EUR |
II. | 959,42 EUR |
III. | 1.012,55 EUR |
IV. | 1.072,30 EUR |
V. | 1.147,55 EUR |
VI. | 1.200,67 EUR |
VII. | 1.299,44 EUR |
VIII. | 1.375,51 EUR |
V skladu s 76. členom KPOP je vajeniška nagrada določena v vsakokratnem veljavnem zakonu o vajeništvu. Zneski vajeniških nagrad se po 7. odstavku 20. člena Zakona o vajeništvu usklajujejo na način in v roku, ki ga določa Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS. Ta v 3. členu določa, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom uskladijo enkrat letno, in sicer 1. marca z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
NAGRADE VAJENCEV, ki veljajo za izplačila od 1. marca 2025 dalje znašajo:
Letnik | Znesek |
1.letnik | 309,49 EUR |
2. letnik | 371,39 EUR |
3. letnik | 495,19 EUR |
Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije GIZ
ZDOPS-GIZ
Association of Employers in Craft and Small Business of Slovenia
Celovška cesta 71, 1000 Ljubljana, Slovenija
Tel: + 386 (0) 1 5830 572
E-pošta: info@zdops.si
OTP banka d.d.:
SI56 0400 0027 9274 096
Delavska hranilnica d.d.:
SI56 6100 0002 5598 356
ID za DDV: SI 97280062
Matična številka: 5860172000
Spletna stran ZDOPS uporablja piškotke za zagotavljanje osnovnega delovanja in izboljšanje uporabniške izkušnje. Z nadaljnjo uporabo spletne strani se strinjate z uporabo piškotkov. Več o tem si lahko preberete v naši Politiki zasebnosti.